Tiskane izdaje
Pri nas pa je prevalenca tega raka tako nizka, da se razvoj medicine ni usmeril v zgodnje odkrivanje – in tako tudi presejalnega programa v tej veji medicine še nimamo. Tako sta za zdaj ključna pri obvladovanju te bolezni prepoznava opozorilnih znakov in pospešeno ukrepanje. Takojšnja diagnostika, ki vključuje tako kolonoskopijo kot gastroskopijo, je nujna predvsem pri starejšem moškem, če je slabokrven.
Opozorilni znaki,
Znaki, ki naj vedno sprožijo takojšen alarm, so še: bruhanje sveže ali kavni vsebini podobne usedline, odvajanje sveže krvi v blatu ali odvajanje črnega, smolastega blata.
Diagnostično preverjanje je nujno tudi pri slabokrvnosti, saj je treba ugotoviti, ali je za slabokrvnost kriva (kronična) krvavitev iz prebavil. Podobno ukrepanje velja tudi pri hujšanju brez razloga, zlasti pri starejših; pri bolečem požiranju (odinofagija), motečem požiranju (disfagija), pri hudi bolečini v trebuhu.
In nasveti?
Nasvetov, ki lahko pomagajo, je veliko, a njihova učinkovitost je odvisna od posameznika, ki so mu namenjeni. Mnogi namreč nasvete upoštevajo le kratek čas, morda teden po pregledu in teden dni pred naslednjim pregledom, a to, kot menijo zdravniki, ni nič drugega kot laganje samemu sebi. Kako torej živeti in dobro skrbeti tudi za zdravje želodca? Upoštevati je treba osnovna pravila zdravega življenjskega sloga.
Obroki naj bodo redni, vsaj pet dni v tednu, ne preobilni. Ker so težave, povezane s tankim in debelim črevesjem, še pogostejše od težav z želodcem, je zelo pomemben zajtrk – in ne kava in cigareta, ki imata res slab učinek na želodec.
Kajenje prek prostih radikalov uničuje želodčno sluznico, prekrvavitev skozi želodec se slabša, kar je zelo škodljivo predvsem pri akutnih težavah z želodcem. Žgane pijače, denimo, lahko škodijo že lokalno, na primer požiralniku – alkohol je dokazano eden od dejavnikov tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma požiralnika – in tudi želodčni sluznici.
Izogibati se je treba visoki telesni teži, kajti povišani intraabdominalni tlak potiska želodec naprej, to povzroča uhajanje kisline navzgor, poveča se tveganje za nastanek raka kardije – predela med požiralnikom in želodcem, ki je zdaj že v porastu.
O hrani je znano, da mastna, beljakovinska in proteinska hrana upočasni izločanje iz želodca. Posledica: spahovanje, uhajanje želodčne vsebine nazaj kot refluks, pojav znakov gastroezofagealne refluksne bolezni.
Čokolada, denimo, resda vsebuje serotonin, hormon sreče, zato občasno uživanje sicer ni prepovedano, vendar dolgoročno spodbuja izločanje kisline, zato po njej ni dobro posegati preveč pogosto.
