Referenčne ambulante še brez konkretnih učinkov

Ministrstvo pravi, da bodo učinki dela v ambulantah, ki letno v povprečju zdravstveno blagajno stanejo slabih 13 milijonov evrov, vidni šele čez nekaj let.

tor, 06.02.2018, 08:00

Potek dela

Referenčna ambulanta je ambulanta družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja: poleg zdravnika in medicinske sestre paciente spremlja tudi diplomirana medicinska sestra. Na pregled ste lahko vabljeni s pisnim vabilom, lahko vas napoti vaš osebni zdravnik ali pa kar sami pokličete. Še pred obiskom ambulante boste napoteni v laboratorij na odvzem krvi. Obravnava traja približno 45 min in je individualna. Diplomirana medicinska sestra se z vami pogovori, izmeri krvni tlak, telesno težo in višino, obseg trebuha, posneme EKG. Cilj je, da z njeno pomočjo ugotovite, ali imate dejavnike tveganja, kako jih boste odpravili, in da ste informirani o nenalezljivih kroničnih boleznih. Če ste dovzetnejši za določeno bolezen, skupaj s sestro sestavita načrt, kako boste izboljšali svoje zdravstveno stanje. Če ste prišli na redni pregled, ker imate kronično bolezen, na primer astmo, arterijsko hipertenzijo in podobno, sestra opravi še dodatne meritve.

Ljubljana – Za delovanje referenčnih ambulant je bilo v sedmih letih porabljenih dobrih 90 milijonov evrov, diplomirana medicinska sestra v njih pa v štirih urah povprečno opravi dve storitvi in pol. So Slovenci zaradi tega bolj zdravi?

Podatka o tem, koliko ljudem se je zaradi dodatnih preventivnih storitev, ki jih dobijo v referenčnih ambulantah (RA) izboljšalo zdravje, ni. Tonka Poplas Susič, vodja projektne skupine RA pravi, da se preventiva pokaže v rezultatih zdravja dolgoročno: »Učinkov zato še ni mogoče meriti.« Dodaja, da je vsako leto odkritih veliko pacientov z dejavniki tveganja in tudi novi kronični bolniki, ki potrebujejo takojšnjo obravnavo: »Verjetnost, da nastanejo zapleti pri kroničnih boleznih, je zmanjšana ali vsaj časovno odložena.«

Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da bodo učinki sistematičnega dela v omenjenih ambulantah opazni šele čez nekaj let. S 36 kazalniki že vse od uvedbe ambulant spremljajo kakovost njihovega dela. Dosedanja analiza je pokazala povečevanje števila registriranih in zadovoljnih pacientov, kar je bilo dovolj, da so RA vključili v sistem dela.

Kakovost, ne količina

Prve referenčne ambulante, bilo jih je 40, so delo začele aprila 2011, štiri mesece pozneje jih je bilo 60. Poplas Susičeva je takrat povedala: »Smisel takih ambulant je, da zdravnik zdravi, diplomirana medicinska sestra pa izvaja ukrepe zdravstvene nege in preventivno presejanje ter zdravstveno vzgojo. Zdaj se bolniki, ki so večinoma prihajali le po recept, velikokrat želijo naročiti k diplomirani medicinski sestri, zdravnik pa ima zaradi tega več časa za težje bolnike in akutno obolele.« To pa ni poceni: na letni ravni stane delovanje posamezne ambulante (polni program) 25.000 evrov, dodatnih 10.000 pa je namenjenih za laboratorijske storitve in jih izvajalci v primeru neizrabe vrnejo.

Letos, ko se projekt končuje, je status RA pridobilo že 771 ambulant splošne in družinske medicine, za stroške njihovega delovanja (materialni stroški, stroški dela, amortizacija ...) pa je ZZZS do zdaj odštel dobrih 90 milijonov evrov. Ker se v ambulanti v povprečno štirih urah opravita le dve storitvi in pol, je mogoče slišati tudi kritike. »Naloga medicinske sestre je, da v štirih urah svetuje oziroma pregleda štiri paciente ter jih nauči, da je zvišana raven holesterola nevarna, da je kajenje škodljivo, da je debelost bolezen, da posname EKG, izpolni vprašalnike … V RA kličejo tudi pacienti, ki imajo v službi redne sistematske preglede,« so kritične besede družinske zdravnice Silvane Popov iz Makol, zapisane v Glasilu Zdravniške zbornice ISIS. Na ministrstvu so ji pojasnili, da je poudarek v RA na kakovostni obravnavi pacienta, ne na količini, Popova pa je pričakovala konkretne rezultate, ki upravičujejo obstoj RA, torej podatke o tem, koliko ljudi je shujšalo in koliko jih je nehalo kaditi. Na to bo, kot smo navedli zgoraj, morala čakati. Poplas Susičeva pravi, da so bili na področju srčno-žilnih bolezni prvi rezultati opazni po desetletju.

Upor nekaterih zdravnikov

Želja ministrstva je bila, da bi vse ambulante družinske medicine postale referenčne. Zdravnica iz Makol in še približno sto drugih njenih kolegov se za to, da bi svojo dejavnost razširili z medicinsko sestro s polovičnim delovnikom, niso odločili. Bodo sankcionirani?

»Ni obvezno, da se zdravnik odloči, da bo imel referenčno ambulanto. Treba pa bo paciente obravnavati v skladu s koncepti dela v RA, voditi register in kazalnike kakovosti,« je pojasnila Poplas Susičeva. Zdravniki brez referenčne ambulante bodo torej morali delati, kot da jo uradno imajo. Pri tem bo zanje gotovo koristen 230 strani dolg brezplačni priročnik, ki so ga prejeli v poštne nabiralnike. Nastal je v projektu za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. V tem mehanizmu so v nekaterih zdravstvenih domovih že nastali tudi Centri za krepitev zdravja. Za te je ZZZS v treh letih namenil dva milijona evrov, ampak to je že druga zgodba.

Jana Govc Eržen, urednica omenjenega priročnika in vodja zdravstvene postaje Vojnik je povedala, da pri njih delujejo štiri RA, ki imajo povprečno šest obravnav na dan. »Zdravniki družinske medicine smo preobremenjeni. Projekt RA smo vzpostavili in implementirali tudi zato, ker imajo diplomirane medicinske sestre dovolj znanja, da lahko prevzamejo določena opravila v naših ambulantah – izvajanje preventivnih pregledov in vodenje urejenih kroničnih bolnikov.« Popova, ki se boji, da gre v opisanem primeru za nepotrebno porabo davkoplačevalskega denarja, se z Govc Erženovo ne strinja: »Kolikor mi je znano, zdravniki niso razbremenjeni zaradi RA: zdravnik še vedno pregleda do 80 pacientov na dan, v RA je norma štiri za štiri ure!«

Poplas Susičeva je pojasnila, da se obremenitev bistveno res ne zmanjšuje: »Zdravniki so drugače obremenjeni kot pred uvedbo RA v družinski medicini, ker se posvečajo večinoma le akutnim boleznim in diagnosticiranju ter zdravljenju kroničnih bolezni. Ker je teh odkritih vsako leto več, se obremenitve bistveno ne zmanjšuje, ampak se le spreminjajo.«

Do zdaj so RA vrnili že štirje zdravniki, vzroki za njihovo odločitev pa niso znani. O tovrstnih ambulantah Slovenci orjemo ledino, saj jih nimajo v nobeni drugi evropski državi. »Vsaka država išče svoj način obravnave bolnikov. Integrirana obravnava je dostopna v veliko državah; ne poznamo pa sistema, ki bi tako jasno opredeljeval pristojnost in kompetence tima, vzpostavljal register in jasno določal stopnjo obravnave ter raven napotitve. Trenutno je eni regiji iz Avstrije v interesu, da posname naš model obravnave kroničnih bolnikov in ga prenese v svojo regijo,« je sklenila Poplas Susičeva.

Prijavi sovražni govor