Robotske operacije 2016. končno tudi v UKC Ljubljana

Prihodnje leto bo končno tudi ljubljanski klinični center dobil robota za izvajanje uroloških in ginekoloških operacij, med drugim za operiranje raka prostate. Posegi z robotom bodo v primerjavi s klasičnimi kirurškimi prijemi bistveno prijaznejši, bolj kakovostni in uspešni, manj invazivni in navsezadnje cenejši, kar potrjujejo ne le dosedanje izkušnje celjske splošne bolnišnice, ampak tudi dolgoletna praksa v številnih drugih državah.

Razliko med zdaj in potem nazorno pojasni Borut Gubina s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike ljubljanskega UKC, z opisom klasičnega posega – ta traja najmanj poldrugo uro, včasih celo dve in pol, pri pacientu je treba narediti dolg rez, posledično je precejšnja tudi izguba krvi (od 300 do 600 mililitrov), splošno počutje po operaciji je slabše, okrevanje počasnejše.

Zakaj robot šele zdaj tudi v kliničnem centru

Po drugi strani operacija z robotom (robotsko asistirana kirurgija) kirurgu omogoča natančnejšo tehniko, majhne gibe in minimalno poškodbo tkiv, tudi zaradi boljšega pregleda nad operativnim poljem. Pacient izgubi manj krvi, rehabilitacija je bistveno hitrejša, saj bolnik lahko, če ni zapletov, že drugi dan po operaciji odide domov. Predvsem pa je pomembno, tako Gubina, da poseg z robotom omogoča ohranitev (med klasičnim posegom nemalokrat ogroženih) živcev za erekcijo, ki tečejo ob prostati, in tudi kontinence.

V Sloveniji vsako leto v povprečju 1300-krat postavijo diagnozo rak prostate, pogosto zelo pozno, ko je rak že razširjen. V nekaj več kot 70 odstotkih je ta bolezen ob odkritju še omejena na prostato, v dobrih 20 odstotkih je že napredovala, v 5-odstotnem deležu pa so zajeti primeri metastatsko že razširjene bolezni; več kot polovico bolnikov s to diagnozo operirajo, 13 odstotkov jih zdravijo z obsevanjem, 35 odstotkov obolelih dobiva zdravila. Žal pa se še vedno dogaja, da vsako leto zaradi posledic preveč napredovale bolezni ugasne 360 življenj, kar je eden največjih davkov med moškimi, kar zadeva rakave bolezni.

Kako preprečiti umiranje v bolečinah

»To se preprosto mora spremeniti,« poudarja mag. Franc Hočevar, predsednik društva uroloških bolnikov, ki je zdaj sicer že upokojen, a je med številnimi menedžerskimi funkcijami v svoji karierni epopeji za kratek čas prevzel tudi vlogo generalnega direktorja UKC Ljubljana. Ker je sam prestal kalvarijo, ki jo prinaša diagnoza rak prostate, ve, o čem govori: »Ta bolezen na začetku ne boli, tako kot na primer ne holesterol. Ko pa signal postane očiten, kar je posledica razširitve raka na kosti, je boj s to boleznijo, za katero je značilno umiranje v bolečinah, nemalokrat izgubljen. Pa ni treba, da bi bilo še vedno tako. Nasprotno. Medicina ima vse možnosti za pravočasno in učinkovito ukrepanje, zato je nedopustno, da ta rak še vedno iz leta v leto med moškimi v Sloveniji vzame nekaj sto življenj.«

Hočevarja so operirali v Celju; okrevanje je bilo, kot pravi, izredno hitro, kmalu se je lahko vrnil k delovnim obveznostim. Na prebolelo bolezen ga danes spominja le pet drobnih pikic, nekdaj luknjic, ki jih je bilo – namesto dolgega kirurškega reza  – treba narediti pred posegom z robotom …

Kadar raka prostate odkrijejo, ko je ta še lokalno omejen, sta možna bodisi kirurška odstranitev bodisi obsevanje – ali pa kombinacija obojega. »Najboljša rešitev je, o tem ni nikakršnega dvoma, operacija z robotom. V Celju imajo zelo dober protokol za tovrstne posege, uspehi zdravljenja so res dobri. Ker v državi nujno potrebujemo še eno takšno napravo, smo res veseli, da bomo od prihodnjega leta tudi pri nas lahko izvajali to sodobno metodo zdravljenja,« pravi Borut Gubina in doda, da bo kmalu pri nas zaživelo še multispecialistično ali multimodalno zdravljenje metastatskega raka prostate pri starejših moških – z novejšimi zdravili.

Po urologih na repu EU

Kot dodaja Jure Bizjak, prav tako specialist urologije, hude zagate pri zdravljenju povzroča tudi pomanjkanje specialistov na tem področju, saj je Slovenija v EU (po številu urologov na sto tisoč prebivalcev) na predzadnjem mestu. Da bi dosegli povprečje Unije, bi zdajšnje število specialistov urologije (50) morali potrojiti.

»Samo v ljubljanskem kliničnem centru vsako leto odpremo 14.000 novih ambulantnih kartonov; to pomeni, da en specialist skrbi za sedemsto do tisoč bolnikov,« Bizjak ponazori aktualne razmere na kliniki. Tamkaj – ne edini pri nas – zdravijo široko paleto obolenj urotrakta oziroma urinarnega sistema, od ledvic, sečevodov, prostate in testisov, pri čemer je rak prostate najpogostejša diagnoza. Med urološkimi problemi resda prednjači rak, a vse prej kot zanemarljive težave povzročajo tudi kamni, težavno uriniranje, motnje erekcije in inkontinenca.

Rak prostate se lahko pojavi že pri 40. letu starosti (prej edino v primeru genetske mutacije, ki povzroči nastanek tega raka); pogosto so na udaru moški v starosti 50 oziroma 60 let, medtem ko pojavnost bolezni, ki z leti narašča, vrh doseže med 65. in 75. letom. »Ti ljudje si zaslužijo najsodobnejši način zdravljenja,« opozarja Borut Gubina, pri čemer doda, da poleg vseh že navedenih prednosti poseg z robotom omogoči manjšo porabo zdravil in tako dodatne prihranke tudi po tej plati.