S klikom do bolj zdrave hrane

Mobilna aplikacija bo olajšala razumevanje podatkov o hranilni vrednosti živil.

tor, 06.02.2018, 16:00

Ljubljana - Potrošniki živila pogosto izbiramo po všečnosti, redkeje se zatopimo v označbe na zadnji strani embalaže, in tudi če se, jih malokdo razume. A prav te informacije so osebna izkaznica izdelka, ki pove, kako zdrav je. Kmalu bo njihovo branje lažje, saj bomo dobili aplikacijo, ki bo potrošnikom olajšala izbiro zdravih živil.

Potrošnik bo z mobilnikom skeniral črtno kodo živila, aplikacija pa mu bo iz obsežne baze podatkov živil omogočila interpretacijo hranilne sestave živila v obliki prehranskega semaforja. Zelena luč pomeni, da ga lahko uživamo vsak dan, oranžna, da nekajkrat na teden, in rdeča, naj se živilu izogibamo oziroma ga uživamo v manjših količinah. Če izdelka v aplikaciji ne bo, bo potrošnik lahko sam predlagal njegov vnos v podatkovno bazo.

Aplikacija, ki bo luč sveta predvidoma ugledala septembra letos, bo dopolnila aplikacijo Zveze potrošnikov Slovenije Veš, kaj ješ?, ki živila prav tako vrednoti na podlagi prehranskega semaforja, vendar je treba podatke vanjo vnašati ročno. V projektu Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, jo razvija Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom Jožef Stefan.

Dvakrat presoljeno

Eden od vzrokov za nezdravo prehranjevanje je, da potrošnikom zaradi velike količine živil na trgu ne uspe prepoznati kakovostnega živila za zdravo sestavo obroka. Odstotek sladkorja in soli v živilih ter uživanja pri prebivalcih je še vedno previsok, odrasli, denimo, zaužijejo enkrat več soli od dnevno priporočene vrednosti. Omogočanje lažje izbire zdravih živil kot eno prednostnih področij navaja tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 Dober tek Slovenija. »Potrošnike želimo poučiti, da sta preglednica s hranilno sestavo izdelka ter seznam sestavin v živilu ključna vira informacij za pravilno odločitev za nakup,« pravi Mojca Triler z ministrstva za zdravje.

Da je ljudi nujno treba ozaveščati in jih spodbujati, da berejo označbe na živilih, kaže tudi raziskava o količini sladkorja v predpakiranih živilih, ki so jo slovenski raziskovalci objavili v reviji Nutrients. Povprečna količina sladkorja v žitnih ploščicah je 28 gramov v sto gramih živila, v piškotih 25 gramov, v žitih za zajtrk 19 in sadnih jogurtih 12 gramov. Na tržišču v istih kategorijah obstaja veliko živil z manj sladkorja, ki bi jih potrošnik lahko izbral, če bi kot pomoč pri nakupu upošteval označbe, poudarja Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Potrošniki so pogosto presenečeni nad sestavinami najljubšega izdelka

Kot poudarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije bi morali potrošniki, ki želijo vedeti, kaj jedo, na predpakiranih izdelkih preveriti seznam sestavin in hranilno tabelo.  Enostranska predstavitev izdelka jih pogosto »zavede« in med izbranimi izdelki pristanejo tudi takšni, ki jih ne bi izbrali, če bi prejeli celovito informacijo o izdelku. »Lahko izpostavimo primere, ko so na sprednji strani izdelka zapisani podatki: light, fitness izdelki in izdelki brez sladkorja s sladili, izdelki s sadjem, vsebuje vitamine, minerale, bogat z vlakninami ..., vendar potrošniki šele ob prebiranju drobnega tiska na hrbtni strani izvedo, da izdelek na primer vsebuje veliko sladkorja, maščob, morda nepotrebne aditive ...

Bi vas presenetil podatek, da imajo piškoti, ki jih v oglasu priporočajo za zajtrk, ali tisti z oznako light, lahko 20 gramov sladkorja v 100 gramih. Podobno količino sladkorja boste lahko našli tudi v kosmičih ali v žitni ploščici z oznako fitness. Torej takšno živilo ni niti zdrav zajtrk niti ni primerno za našo prehrano, če smo pozorni na telesno težo,« je izpostavila Nika Kremić z Zveze potrošnikov Slovenije.

Predpakirani krofi - mastna poslastica z aditivi

Organizacija na svoji spletni strani Veš, kaj ješ? vsak mesec objavlja nasvete, povezane z zdravo prehrano.  Ker je februarja pust, je pregledala predpakirane krofe. »Vsi vemo, da so krofi mastna sladica, vendar so tudi med njimi razlike. Razlika med najmanj sladkimi, ki so vsebovali devet gramov sladkorja na sto gramov, in najbolj sladkimi, ki so vsebovali 22 gramov sladkorja, je velika,« je poudarila Kremićeva.

Razlika je tudi v seznamu sestavin. »Vsi predpakirani krofi vsebujejo ogromno aditivov, med osem in 15, ter arom. Med aditivi so tudi sredstva za vzhajanje difosfati, ki so problematični, saj vplivajo na demineralizacijo kosti in na delovanje srčno-žilnega sistema.« Poleg tega so nekaterim krofom dodane poceni maščobe, ki vsebujejo škodljive transmaščobne kisline. Zagotovo si je najbolje krofe pripraviti kar doma, svetuje Kremićeva.

 


 

Prijavi sovražni govor