Se malarija vrača v Evropo?

Leta 1970 je bila bolezen izkoreninjena, a tveganje se s smrtjo štiriletnice spet povečuje.

Objavljeno
06. september 2017 22.20
Helena Kocmur
Helena Kocmur

Ljubljana – Smrt štiriletne deklice zaradi malarije v Trentu v severni Italiji je povzročila velik preplah. Deklica namreč ni bila v nobeni od držav, kjer razsaja ta nevarna bolezen, zato se postavlja vprašanje, ali se malarija vrača v Evropo.

Sofio Zago, ki je umrla v noči na 4. september, so v bolnišnico v Trentu sprejeli že sredi avgusta, vendar so po simptomih ugotovili, da ima otroški diabetes. Pozneje so jo večkrat hospitalizirali zaradi visoke vročine in drugih  težav, laboratorijske preiskave pa so šele 30. avgusta potrdile, da ima malarijo. Malo bolnico so nato s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Brescii, kjer je po nekaj dneh zaradi hudih zapletov umrla.
  
Na tamkajšnjem ministrstvu za zdravje so že sestavili skupino strokovnjakov, ki bodo raziskali okoliščine, v katerih se je deklica okužila. Luigi Gradoni, ki proučuje nalezljive bolezni, je dejal, da je primer popolna skrivnost, saj ne znajo pojasniti okoliščin okužbe. Hkrati opozarja, da je nesmiselno strašiti prebivalstvo, saj da se malarija v Italiji ne more več širiti.

Nalezljiva bolezen, ki jo s prenosom parazitov širijo komarji Anopheles, je v 19. stoletju že pustošila tudi po srednji in južni Italiji ter otokih, vendar je bila leta 1962 izkoreninjena z Apeninov, leta 1970 pa iz vse Evrope. Vse okužbe, ki so jih v Italiji zaznali pozneje, so nastale v tujini, sledili so jim manjši, lokalni izbruhi.

Malarija se ne prenaša med ljudmi, s stiki, denimo, ali telesnimi tekočinami, razen če tega ne stori samica komarja Anopheles. Ti komarji so razširjeni v vsej zahodni in srednji Evropi, vse do Skandinavije, tudi pri nas.

Epidemije v Azerbajdžanu, Tadžikistanu in Turčiji

Po letu 1990 so podnebne spremembe pa tudi množična preseljevanja in potovanja ter premalo preventive povzročili, da se je malarija začela vračati v Evropo, kažejo podatki znanstvene študije, ki so jo lani izvedli v Grčiji. Tako so večje epidemije v zadnjih letih zaznali v Azerbajdžanu, Tadžikistanu in Turčiji, manjše izbruhe pa še v Armeniji, Turkmenistanu in Kirgiziji. Lokalni izbruhi malarije v Evropi so bili zelo pogosti v Španiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Franciji (Korzika), Italiji in Grčiji.

Čeprav je zelo malo verjetnosti, da bi se v Evropi razširila epidemija, strokovnjaki opozarjajo na nujnost zavedanja o tveganju za okužbe, učinkovitega sistema diagnostike in zdravljenja ter sistema nadzora.

Čeprav smo te komarje pri nas opazili, pravi biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ni znano, koliko in kje so razširjeni, saj populacij komarjev pri nas nihče ne spremlja sistematično. Po Trilarjevih opažanjih je Anophelesa pri nas veliko manj kot »domačega« Culexa.

Najbolj ogroženi so otroci

Več kot 40 vrst komarjev mrzličarjev iz rodu Anopheles lahko na človeka prenesejo pet vrst parazitov (plazmodije) za malarijo, vendar v Evropi niso okuženi, pravi Trilar. Zelo mogoče pa je, da bi se samica komarja najprej prisesala na bolnika, ki je za malarijo zbolel v tujini, se tam okužila, odlegla jajčeca, nato pa se spet prisesala na nekoga drugega in okužbo prenesla. Anopheles za razmnoževanje potrebuje nekoliko več vode kot tigrasti komar ali komar Aedes, ki prenaša ziko, vendar je robustnejši in lahko preleti večje razdalje, razlaga Trilar. 

Za komarje Anopheles je značilno, da pikajo predvsem ponoči. Privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izraziti vonji (parfumi, losjoni, mila), razlagajo na NIJZ, kjer na leto zabeležijo od tri do devet prijav malarije. Potnikom v kraje, kjer razsaja malarija, svetujejo uporabo repelentov in jemanje protimalaričnih zdravil in opozarjajo, da bolezen brez ustreznega zdravljenja lahko zelo hitro napreduje.

To je ena redkih tropskih bolezni, ki se pri odraslih in otrocih v nekaj urah lahko končajo s smrtjo, zato zahteva takojšnjo postavitev diagnoze in urgentno zdravljenje. V primeru nenadnega pojava visoke temperature (nad 38 stopinj Celzija) na potovanju v tropskih deželah ali po vrnitvi domov, mora bolnik takoj ali najpozneje v 24 urah poiskati zdravniško pomoč. S tem se prepreči tudi možnost prenosa bolezni na ljudi v okolici.