Skupni imenovalec zdravja v ustih in želodcu

Gastritis, vnetje želodčne sluznice, je eden od pogostejših zdravstvenih problemov, o katerem ljudje neradi govorijo, še zlasti če je ta zdravstvena težava povezana s slabim zadahom. To obolenje, ki ga povzroča bakterija Helicobacter pylori, pa je resen problem, ki ga ni mogoče odpraviti oziroma »skriti« z bonboni, žvečilnimi gumiji ali s pogostim umivanjem zob.

To in še nekatera druga obolenja, kot je crohnova bolezen, zahtevajo interdisciplinarno sodelovanje splošnega zdravnika, stomatologa in internista.

Ustna votlina: vhodna vrata v organizem

Trda in mehka tkiva ustne votline so svojevrstna vhodna vrata, ki vodijo iz zunanjega sveta v človeški organizem. Le redkokateri organski sistem je pod vplivom tako velikega števila zunanjih in notranjih dejavnikov, kot to velja za ustno votlino. V tem kompleksnem ekosistemu živijo številni mikroorganizmi, ki niso sovražniki, ampak naravni prebivalci človeškega »oralnega biotopa«. Ravnovesje med tkivom in mikrobiološkimi prebivalci v ustni votlini pa odloča o tem, ali bodo oralne strukture – in posledično tudi celotni organizem – zdrave ali ne.

Procesi, ki potekajo v ustni votlini, vplivajo na celoten človeški organizem. Seveda pa velja tudi obratno – zmanjšanje imunske odpornosti, različne zdravstvene motnje in številne bolezni se (po)kažejo tudi v ustni votlini. Bolezni ter poškodbe zob, dlesni in sluznice v ustni votlini so lahko izhodiščni dejavniki za nastanek številnih sistemskih bolezni. To pomeni, da sta tkivo v ustni votlini in tamkajšnja mikroflora – ta je pri vsakem človeku drugačna – pomembna pogoja za ohranjanje splošnega zdravja.

»Sodelovanje med zdravnikom splošne prakse, internistom in stomatologom lahko precej pripomore k temu, da se različne bolezni odkrijejo že v zgodnji fazi in nato ciljno zdravijo,« v avstrijski stomatološki reviji ZahnArzt poudarja dr. Christa Eder iz spodnjeavstrijske pokrajinske klinike Baden-M. Pri tem opozori na ključni dejavnik: upoštevanje medsebojnega delovanja gastrointestinalnih in oralnih bolezni (bolezni prebavnega trakta in bolezni ustne votline) – predvsem med bakterijsko izzvanim gastritisom (gastritis B, ki predstavlja levji delež vseh primerov) in boleznimi dlesni ter podpornega zobnega tkiva (parodontalna obolenja).

Bakterija, skrita v želodcu ali v zobnem plaku

B-gastritis praviloma povzroča Helicobacter pylori, gramnegativna, mikroaerofilna, paličasta, spiralna, bičkasta bakterija, edina, ki lahko preživi v izrazito kislem okolju želodca; odkrili so jo leta 1982. Ta bakterija dokazano povzroča vnetje in rane želodca in dvanajstnika (duodenum), je pa tudi dejavnik tveganja za nastanek raka na želodcu in še nekaterih drugih vrst raka, kot je Malt limfom (limfom, povezan s sluznico).

Leta 1999 so dokazali, da se Helicobacter pylori pri bolnikih s parodontozo zadržuje tudi v zobnem plaku oziroma v zobnih oblogah; sicer ne povzroča parodontoze, lahko pa, zaradi močnih patomehanizmov, pospeši njen nastanek.

To bakterijo je danes s kombinacijo antibiotikov in nekaterih drugih zdravil mogoče uspešno odstraniti iz želodca; če ostane v ustni votlini, pa lahko znova povzroči infekcijo želodca. Da bi se temu izognili, je treba nujno in časovno usklajeno opraviti tudi dentalno higieno – odstraniti zobne obloge, v katerih se lahko zadržuje Helicobacter pylori.