Slovenci hodimo raje k zdravnikom kot drugi Evropejci

Zdravstvena blagajna v številkah kaže, da je bilo lani 20 milijonov obiskov v zdravstvu in izdanih 17 milijonov receptov.
Objavljeno
05. marec 2018 16.04
Marjan Sušelj - ZZZS 30.avgusta 2016 [Marjan Sušelj,ZZZS,direktorji,zdravstvo,zavarovanja]
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – Na videz suhoparne številke veliko povedo. V Sloveniji hodimo k zdravnikom raje kot v EU. Vsak državljan je lani v povprečju obiskal zdravnika v ambulanti zunaj bolnišnice 6,8-krat; povprečje EU15 je 5,9-krat. Vsak zavarovanec obveznega zavarovanja pa je vstopil v zdravstveni sistem v povprečju desetkrat; skupaj je zdravstvo zabeležilo 20,2 milijona obiskov.

Največ, kar 13,1 milijona obiskov je bilo pri družinskih, otroških in šolskih zdravnikih, osebnih ginekologih, psihiatrih, fizioterapevtih in v patronažni službi. Zobozdravnike smo obiskali 2,4-milijonkrat na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja, še dvakrat toliko pa najbrž zasebnike za plačilo iz žepa, saj je približno polovica zobozdravnikov v zasebni praksi brez koncesije. Za obiske na primarni ravni je bilo porabljenega blizu 0,5 milijarde evrov (glej grafiko).

Bolnišnice so lani sprejele 346.986 bolnikov na bolnišnično zdravljenje, za kar je bilo porabljenih 1,914 milijarde evrov. Tudi to je približno tretjina več, kot je povprečje sprejemov v bolnišnicah v razvitejšem delu EU (EU15) na tisoč prebivalcev, kažejo podatki ZZZS iz sprejetega letnega poslovnega poročila za 2017. Največ bolnikov je bilo v bolnišnicah zaradi bolezni obtočil.

Za bolnike je v celotnem sistemu skrbelo 44.658 zdravstvenih delavcev, torej zdravnikov, sester, tehnikov, bolničarjev, administratorjev, pomožnega osebja, zaposlenih v upravah in direktorjev. Od naštetih jih je bilo 7561 (16,9 odstotka) pri koncesionarjih.

Manj denarja, več obiskov zdravnikov

Ogromno število obiskov zdravstva v okviru obveznega zavarovanja ni premosorazmerno s sredstvi, ki jih Slovenija nameni za zdravstvo. V skupnem znesku gre sicer za precej denarja – lani za 3,2 milijarde evrov javnih in zasebnih sredstev. Toda po zadnjih podatkih Eurostata (za leto 2015) je to le 1411 evrov na prebivalca javnega denarja in 556 evrov zasebnega denarja. V Avstriji dajo dvakrat tolikšen znesek javnih sredstev (2846 evrov) in tudi več zasebnih sredstev (919 evrov). Skupaj torej damo v Sloveniji za zdravstvo 1967 evrov na prebivalca (8,5 odstotka BDP), v Avstriji pa 3765 evrov (10,3 odstotka BDP). Podobna je tudi primerjava z drugimi državami (glej tabelo). V povprečju dajo države EU za zdravstvo bistveno več kot Slovenija, in sicer 9,9 odstotka BDP. Za malo denarja dobimo v Sloveniji v zdravstvu veliko.

Brez dodatnega denarja in dodatnih zdravnikov ne bo šlo

»Za zdravstveno blagajno je finančno gledano uspešno leto, tudi zato, ker je zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) končno dobil dodatnih 40 milijonov evrov iz državnega proračuna. Dodatna sredstva smo namenili za povečanje zdravstvenih storitev, a so kljub temu še vedno dolge čakalne dobe,« je dejal Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS. Opozoril je, da potrebuje zdravstvo več denarja, a vse ni v denarju, saj manjka tudi zdravnikov. Vse prepočasi nastajajo sistemske spremembe, ki so v rokah politike, je opozoril.

ZZZS, ki je lani razpolagal z 2,8 milijarde evrov sredstev zavarovancev, je sklenil pogodbo za izvajanje pregledov, operacij in drugih zdravstvenih storitev s 1722 izvajalci, od tega z 204 javnimi zavodi in 1518 zasebniki. Nad vsemi njimi je lani izpeljal 808 obračunskih nadzorov in pri tem ugotovil za 3,15 milijona evrov napak, zaradi česar toliko denarja izvajalcem ni izplačal, izvajalci pa so morali plačati tudi 312.000 evrov kazni. Izvedel je tudi 77 nadzorov vodenja čakalnih seznamov.

Vsak v povprečju enajst receptov

Recepte za zdravila je lani prejelo 1,509 milijona državljanov
(to je 73 odstotkov prebivalcev). Vsi skupaj so dobili 17,1 milijona receptov, torej v povprečju vsak nekaj več kot 11 receptov. Poraba zdravil, merjena v dnevnih odmerkih, se je povečala za odstotek. Skupna vrednost receptov je bila 39,7 milijona evrov. Poleg tega pa je bilo porabljenih še dodatnih 146,6 milijona evrov zdravil za biološka, tarčna in druga draga zdravila. To je za desetino (14,3 milijona evrov) več kot leta 2015. Kar 280.553 oseb je prejelo tudi medicinske pripomočke, skupaj 522.598 pripomočkov v vrednosti 69 milijonov evrov. Najpogosteje so bili izdani za sladkorne bolnike, za bolnike pri težavah z odvajanjem vode in pri umetno izpeljanem črevesju.

Podobno kot stroški za draga zdravila naraščajo tudi stroški za nadomestila v času bolniške odsotnosti z dela. Lani je bilo zaradi bolezni ali poškodbe izgubljenih 11,3 milijona delovnih dni, kar je 9,8 odstotka več kot leta 2016. Od tega je bilo več kot šest milijonov delovnih dni v breme ZZZS, preostali pa v breme delodajalcev. ZZZS je moral za bolniška nadomestila izplačati 314,7 milijona evrov, kar je 10,3 odstotka več kot leta 2016. Bolni so bili odsotni z dela v povprečju 10,6 dneva, 7065 pa je bilo takih, ki so bili bolni več kot leto dni. Nad staležniki je ZZZS izpeljal 3852 laičnih nadzorov. Največ kršitev so v nadzorih ugotovili pri samozaposlenih; največkrat so bili neupravičeno odsotni z doma ali pa so med bolniškim staležem opravljali pridobitno dejavnost.

Manj k zdravnikom v tujino

Med začasnim ali stalnim delom v tujini je lani šlo k zdravnikom v tujini 78.586 v Sloveniji zavarovanih oseb, kar je dobre štiri odstotke več kot v 2016. Zanje je moral ZZZS drugim državam plačati 32 milijonov evrov, medtem pa se je v Sloveniji zdravilo manj tujcev – 54.226, za katere bodo morale druge države plačati 19 milijonov evrov.

Na zdravljenje v tujino je lani odšlo manj Slovencev kot leto prej. Zaradi predolge čakalne dobe samo deset (leto prej 18), zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja pri nas je bilo v tujino napotenih 525 bolnih (11 odstotkov manj kot 2016), zaradi lastne izbire pa je odšlo v ambulante na tuje 1519 bolnikov, ki so zahtevali povrnitev stroškov. Ti so bili dvakrat nižji (288.000 evrov) kot leto prej (442.000 evrov).