Tiskane izdaje
Direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, pri kateri so ob sprejetju jeseni leta 2013 slovenski parlamentarci najprej mislili, da se število odhodov naših bolnikov v tujino zaradi nje ne bo povečalo, neredko vpliva tudi na delo v moji ambulanti. Prednjačijo predvsem stomatološki posegi, pri katerih se ob morebitnih zapletih bolnik oglasi pri slovenskem izbranem zdravniku, operacije zaradi slabovidnosti, elektromiografska preiskava in izvidi magnetnoresonančnih preiskav.
Za zadnjo preiskavo slovenski specialisti ponavadi izdajo napotnico pod oznako »hitro« in razlog za takšno odločitev tudi strokovno utemeljijo. Temu sledi dolgotrajno poizvedovanje bolnikov in svojcev, kje so čakalne dobe najkrajše, tako da pravzaprav sploh ni presenetljivo, če se jih precej (oziroma vedno več) odloči za magnetnoresonančno preiskavo v eni od sosednjih držav, kjer poleg neprimerno krajših čakalnih vrst ponujajo celo popuste.
Tako smo nedolgo tega tudi na naših spletnih straneh lahko prebrali mamljivo vabilo ene od hrvaških poliklinik za magnetnoresonančno preiskavo po akcijski ceni 158 evrov (z upoštevanim 25-odstotnim popustom). Čeprav posrednik ponudbe za pomoč pri dodelitvi termina pobere še dodatnih 12 evrov, bolnik, ki to preiskavo potrebuje čim prej, v primerjavi s samoplačniško ceno v Sloveniji še vedno privarčuje.
A kot da vse to ne bi bilo dovolj, so naši sosedje samoplačniške obravnave v zadnjem času še nadgradili. Po opravljenem pregledu ali na primer magnetnoresonančni preiskavi na izvid pripišejo, katere preiskave bi moral bolnik dodatno opraviti. Seveda ne gre zgolj za superspecialistične preglede, pri katerih v oklepaju dodajo »može kod nas« (seveda samoplačniško; op. a.), ampak tudi za laboratorijske preiskave.
V enem od takšnih priporočil ob opravljenem pregledu, ki mi je prišlo v roke, je hrvaški specialist priporočil kar 26 laboratorijskih meritev, vključno z vsemi tumorskimi markerji, vsemi protitelesi za revmatološka obolenja ter celo meritev ravni bakra v krvi. Z navedbo tako številnih preiskav tuji specialisti slabo poučenega bolnika neredko prepričajo, da svoje delo opravljajo sila skrbno, še zlasti ker mu naročijo, naj se po preiskavah, ki naj jih naredi v Sloveniji − seveda v okviru zdravstvenega zavarovanja − znova vrne k njim. Močno dvomim, da so ti isti specialisti enako radodarni s preiskavami tudi pri svojih domačih bolnikih ...
Ob razmišljanju o vse bolj razširjenem zdravstvenem turizmu moram nedvoumno povedati, da si tudi slovenski zdravniki želimo krajših čakalnih dob ter večje možnosti in dostopnosti do preiskav, kot so na primer magnetnoresonančne. Ne poznam zdravnika, ki bi s kančkom škodoželjnosti obkrožil »hitro«, saj vsak ve, da to pomeni najmanj tri mesece čakalne dobe. Žal tudi ne smemo po nepotrebnem obkrožiti »nujno«, ki je beseda, rezervirana za življenje ogrožajoča stanja.
Kadar v domačem in tujem tisku prebiramo, da so pri naših sosedih na voljo »edinstveni programi«, »celostni programi«, »članstvo med prestižnimi bolnišnicami«, »pionirsko uspešno krajšanje rehabilitacije«, »poosebljena medicina, ki je prilagojena genomu posameznika«, nam je po svoje žal, da smo medicino študirali v deželici na sončni strani Alp, saj gre medijem v naših logih veliko hitreje in lažje od rok kritika na račun zdravnikov kakor pa dobra beseda ali celo pohvala.
Drugo področje, o katerem smo v zvezi z uveljavljanjem pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu lahko že veliko brali in slišali, je povračilo stroškov. Bolnikom običajno uspe po izpolnitvi obrazcev in utemeljitvi razlogov za obisk tujega zdravnika doseči povračilo stroškov, ki jih odobri slovenska zavarovalnica. Žal pa se v takšnih primerih utegnejo slovenski ponudniki samoplačniških preiskav čutiti zapostavljene, saj bolnik pri nas večinoma ne more pridobiti povračila za samoplačniški pregled, ki ga je opravil v Sloveniji.
Leta 2014 je menda Zavod za zdravstveno zavarovanje za povrnitev stroškov zaprosilo 1250 zavarovancev, od tega pa je bilo odobrenih 1098 vlog. Največ vlagateljev je uveljavljalo stroške zaradi zdravljenja na Hrvaškem. Mar ni skregano z zdravo pametjo, da slovenski državljani večinoma plačujejo zdravstveno zavarovanje doma, ker pa ne pridejo pravočasno na vrsto, gredo čez mejo, kjer tisto, za kar so pri nas prejeli napotnico, opravijo hitreje in ceneje, potem pa jim Slovenija še dobrohotno povrne stroške. Z drugimi besedami: Slovenija izdatno skrbi za hrvaški zdravstveni sistem! Od medicinskega turizma imajo neprimerno več koristi naši bližnji in daljni sosedje kakor pa slovenske zdravstvene ustanove. Nič čudnega, če je hrvaška revija Nacional lani objavila prispevek z naslovom »Zdravstveni turizem bi moral postati hrvaška prioriteta« ...
A da ne bo pomote; Hrvaška glede tega nikakor ni edina. Hotel and resort insider je pred leti objavil seznam držav, ki jih na svetovni ravni obišče največ medicinskih turistov. Na njem so Indija, Litva, Kuba, Filipini, Jordanija, Malezija, Brunej, Južna Afrika, Tajska, Saudska Arabija, Združeni arabski emirati, Madžarska, Kolumbija, Singapur in Nova Zelandija. Po drugi strani pa ista ustanova kritično opozarja na nekoordinirano zdravstveno oskrbo, saj je problematična predvsem oskrba bolnikov po posegih. Dejstvo je namreč, da so številni po vrnitvi domov prepuščeni samim sebi.
In za konec še nekaj besed o oglaševanju zdravstvenih storitev in cenah. Čeprav so številna zdravniška združenja (na primer Združenje oftalmologov Slovenije) že večkrat kritično obravnavala neustrezno oglaševanje zdravstvenih storitev, se to nemoteno nadaljuje. Dokler ima vsak izvajalec svojo spletno stran z objavljenim cenikom, vse lepo in prav. Toda ko se vse skupaj spusti na raven vaške tržnice, kjer vsak ponuja svoje blago z drugačnim popustom in v najrazličnejših akcijah, bi se v državi moral najti (ne)kdo, ki bi naredil red. Pa se bo tudi res našel?
Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič je specialistka družinske medicine in predsednica združenja zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu.
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran je v Delu znova postala stalnica. V okviru objavljanja spletnih zdravstvenih blogov si vsako sredo točno opoldne podajamo pero in izmenjujemo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
dr. Erik Brecelj, kirurg
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
Sabina Senčar, ginekologinja
Anja Mihevc, socialna pedagoginja
Diana Zajec, novinarka
