Strah pred medicinsko konopljo hromi zdravnike

Ljubljana – Čeprav je ministrstvo za zdravje že lani poleti z ustrezno uredbo omogočilo uporabo kanabinoida THC iz kriminalizirane konoplje v medicini in čeprav je učinkovina že v Sloveniji, so zdravniki do predpisovanja THC več kot zadržani. Hromijo jih po eni strani predsodki po drugi pa negotovost glede zdravila, s katerim nimajo izkušenj in strah pred lastnimi strokovnimi krogi.

Veliko pacientov, ki se samozdravijo s prepovedano medicinsko konopljo, je z upanjem, da gre za prve znake postopne dekriminalizacije, sprejelo uvedbo THC v zdravstvo, ne vedoč, da je od spremembe predpisa do njenega uresničevanja dolga pot. Dekriminalizacija THC med zdravniki namreč ni bila posebej odmevna, ne v dobrem ne v slabem. Izkušenj o tem, kako ravnati z novim zdravilom, nimajo, prav tako jih z njegovimi indikacijami ni nihče seznanil, večina jih želi počakati na konkretnejša navodila. Teh pa ni.

Zdravniška zbornica se o novi možnosti zdravljenja s kanabinoidi ni izrekla, na naše poizvedovanje pa skopo odgovarjajo le, da niso zaznali, da njihovi člani zaradi strahu pred ukrepi zbornice ne bi upali predpisovati dovoljenih zdravil. Nič o tem, v javnosti sicer zelo odmevnem ukrepu, ni reklo zdravniško društvo, čeprav si načelno prizadeva za strokovno brezhibnost zdravnikov. Značilna pa je izjava dr. Mirana Brvarja, ki pri društvu zdravnikov vodi sekcijo za klinično toksikologijo. Njegovo mnenje je, da je uvajanje THC v zdravstvo nepotrebno, ker gre tako kot pri kanabisu v celoti vzeto za drogo in ker so na voljo druga prav tako učinkovita zdravila.

Za zdravljenje simptomov v onkologiji

Takšna posplošena gledanja, ki so plod neobveščenosti, so pri nas zelo pogosta, je povedala dr. Josipina Červek, vodja paliativne oskrbe z onkološkega inštituta. Veliko njenih kolegov še vedno gleda na konopljo kot na drogo in na njeno uporabo kot na kriminal, pravi zdravnica, ki se sicer zavzema za uporabo kanabisa v medicinske namene. Vendar poudarja, da zahteva uvajanje novega zdravila v zdravstvu ustrezno proceduro, ki vsebuje določena pravila, indikacije, natančno titranje in seveda nadzor, zato je ne čudi, da se zdravniki, dokler ta procedura ne bo izpeljana, branijo pisati recepte. Praviloma se nova zdravila, po njenih besedah, najprej začnejo uvajati v univerzitetnih ustanovah, kjer so pacienti lahko pod nadzorom, šele potem preidejo v splošno zdravstvo.

Odkar je THC dekriminalizan, je dr. Červekova tudi sama napisala približno desetino belih receptov, in to za paciente s težje obvladljivimi simptomi, pri katerih bi bili kanabinoidi uspešno dopolnilo uveljavljenim zdravilom.

Simptomi, ki jih naši onkologi priznavajo kot uspešno obvladljive z uporabo kanabinoidov, so: kronične bolečine, nevropsihološke motnje in drugi, kamor prištevajo tudi izgubo apetita in telesne teže, slabosti z bruhanjem in srbež kože. Onkologinja pri tem nikoli ne pozabi poudariti, da bi bila zaradi čistosti, večje učinkovitosti in manj stranskih učinkov bolj priporočljiva raba naravnih kanabinoidov, pridobljenih iz rastline konoplje, kot pa raba sintetično proizvedenega THC.

Čeprav je zdravilo zdaj pri nas legalno, so zdravniki zadržani celo toliko, da ga nočejo predpisati niti, ko imajo z njim že izkušnje, ker ga njihovi pacienti že nabavljajo v Avstriji. Postopek, ki ga avtor članka poznam iz prve roke, je tam precej preprost. Pacient ali celo njegov svojec, prinese zdravniku nekaj izvidov o bolezni – v našem primeru je to splošni zdravnik v Borovljah, ki govori slovensko, zato ni bil potreben niti prevod –, zdravnik pa, brez komplikacij, napiše recept, za katerega je treba odšteti deset evrov. Na podlagi tega recepta v tamkajšnji lekarni pripravijo zdravilo in za to delo potrebujejo od pet do deset minut.

Bojijo se stigme in odgovornosti, lekarne čakajo

Čeprav so pozitivni učinki jemanja dronabinola, zdravila s THC, ki je na voljo v avstrijskih lekarnah, znani tudi pacientovim zdravnikom, se ti branijo napisati recept. Zadržuje jih strah, da ne bi bili sami stigmatizirani, češ da gre za »drogo«, hkrati pa bojazen, da s tem ko napišejo recept – za pri nas novo in nepreizkušeno, predvsem pa neregistrirano zdravilo –, prevzamejo tudi odgovornost za pacientovo morebitno negativno reakcijo nanj.

Tipična je zgodba, ki nam jo je zaupal 33-letni Mariborčan (naslov je znan uredništvu), kronični bolnik s črevesnim ulceroznim kolitisom. Zadnjih šest let je vzdrževal svojo bolezen v stabilnem stanju samo s pomočjo prepovedane medicinske marihuane in v tem času tudi opustil zdravljenje z za telo napornimi kortikosteroidi, ki so mu jih predpisovali zdravniki. Ker mu je na črnem trgu kupljena in na črno pridelana medicinska marihuana sprožala psihoaktivne učinke, se je podjetnik, da bi obdržal jasnost misli, odločil še za zdravljenje z dronabinolom, ki vsebuje manjše in natančno odmerjene količine sintetičnega THC. Ker to pri nas še ni bilo mogoče, je s kartoteko odšel k dunajskemu zdravniku dr. Blaasu, ki mu je na podlagi anamneze izdal recept za dronabinol in mu ga izdaja tudi še zdaj. Pri naših zdravnikih je bil namreč pacient s kronično boleznijo, ki jo učinkovito kroti z učinkovinami iz konoplje, zavrnjen.

Odkar je učinkovina za pripravo magistralega zdravila od letos na voljo pri slovenskem farmacevtskem veletrgovcu, se je le peščica lekarn odločila za njeno nabavo. V lekarni Nove Poljane v Ljubljani, eni redkih za zdaj, so pripravljeni izdati zdravilo z vsebnostjo THC in nimajo predsodkov glede tega, da je konoplja stigmatizirana kot droga. Vendar pa potrebujejo od kupca samoplačniški tako imenovani beli recept, pravi vodja lekarne Dušan Hrobat. Učinkovino so bili nabavili tudi v tržiški lekarni Deteljica, vendar kupca, ki bi moral priti z receptom, ni bilo po zdravilo. Enkratno nabavo za nekaj receptov so speljali tudi v lekarni kliničnega centra, kako bo naprej, ne vedo. Eno zdravilo so pripravili tudi v lekarni Brežice, in še to za kupca iz Hrvaške.