Tiskane izdaje
»Pozabite na pasirane otroške kašice, različno posodo in žličke. Preprosto dovolite, da se vaš otrok hrani sam,« pišeta avtorici svetovne uspešnice Naj otrok izbira pot Gill Rapley in Tracey Murkett.
Knjiga, ki je zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku (izšla je v založbi Slovenske fundacije za Unicef), razbija mit o tem, da bi otroka morali hraniti po žlički, kajti pokazalo se je, da je prav spodbujanje malčka k samostojnemu hranjenju najboljša popotnica za zdrav razvoj. Znano je, da je prvih 1000 dni v otrokovem življenju izjemnega pomena za razvoj njegovih možganov, pri čemer šteje vsak trenutek – tudi hranjenje, ki s to metodo postane varno, preprosto in prijetno družinsko opravilo brez nepotrebnih bojev za mizo.
Po trenutno veljavnih smernicah za uvajanje mešane, torej dopolnilne, čvrste hrane naj se starši tega podviga skupaj z malčkom lotijo šele, ko bo ta dopolnil šest mesecev. Pred tem je namreč prebava katerekoli druge hrane razen mleka otežena.
Ker imajo otroci majhen želodček, potrebujejo koncentrirano, lahko prebavljivo in hranilno bogato hrano, ki jim omogoča zdravo rast in razvoj. To pa lahko dobijo le z materinim mlekom – to je tudi bistveno bolj bogato s hranilnimi snovmi in kalorijami – ali z mlečno formulo, ki je nadomestek materinega mleka.
Avtorici med drugim opozarjata, da so otroci, ki prezgodaj začnejo uživati čvrsto hrano, bolj podvrženi okužbam. Zaradi nedozorelega imunskega sistema pa se poveča tudi tveganje za pojav alergij.
»S tem, ko ste z uvajanjem čvrste hrane počakali do otrokovega šestega meseca, ste že pomagali pri zmanjšanju tveganja za nastanek alergij na hrano. Če je v vaši družini prisotna alergija na živila, kot so arašidi, pšenica, jagode, agrumi, kivi, oreščki, semena, paradižnik, ribe, jajca ali mlečni izdelki, je pametno, da ste pri uvajanju čvrste hrane previdni. V veliko pomoč bo tudi dojenje, dokler je to le mogoče, še posebej, ko uvajate nova živila,« pišeta Rapleyjeva in Murkettova.
Če bodo starši po uvajanju »problematičnih« živil nekaj dni počakali in v tem času otroku te hrane ne bodo dajali, bodo laže zaznali odziv, ki bi ga utegnila povzročiti ta hrana.
Kadar starši niso gotovi, naj se posvetujejo s pediatrom ali dietetikom. Predvsem pa je treba vedeti, da vsak nenavaden odziv na hrano ni posledica alergije.
Včasih se to zgodi zaradi otrokove začasne prehranske intolerance. Kajti, kot dodajata avtorici, veliko otrok, pri katerih se na začetku pojavi reakcija na določeno hrano, isto hrano od tretjega leta naprej prenaša povsem brez težav.
