Tobačni dim bo postal zelo drago razkošje

Slovenija spet zaostaja za razvitimi. Februarja začetek javne razprave o precej strožji zakonodaji.

ned, 31.01.2016, 10:00
Info: Telefon za pomoč pri opuščanju kajenja: 080 27 77, vsak delovni dan med 17. in 20. uro.

Ljubljana – Slovenija danes praznuje dan brez cigarete. Opozorilom o škodljivosti kajenja, ki povzroča številne bolezni, tudi zasvojenost, in ki po svetu povzroči skoraj 6.000.000 smrti, v EU 700.000, pri nas pa okoli 3600 na leto, bo februarja sledila javna razprava o spremembi tobačne zakonodaje.

Kmalu bo minilo leto dni od sprejetja evropske direktive, ki precej strožje kot doslej posega na področje tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov. Članice EU morajo do maja v nacionalno zakonodajo implementirati nova pravila, ki temeljiteje ščitijo zdravje pred tem vodilnim krivcem za prezgodnje umiranje.

Leta 1996 se je Slovenija s sprejetjem zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov uvrstila med najnaprednejše države. Uzakonjeni ukrepi ne zmanjšujejo samo kajenja, ampak tudi stroške, ki jih posameznikom, zdravstvu in družbi povzroča kajenje, tako aktivno kot pasivno. Poleg kasnejših sprememb, nujnih zaradi prilagajanja evropskemu pravnemu redu, velja omeniti popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih pred devetimi leti. Takrat se je delež kadilcev zmanjšal, a ne za dolgo.

Slovenska zakonodaja že dolgo ni več primer dobre prakse, po kateri bi se zgledovale druge države, saj se je delež kadilcev močno povečal. Kadi vsak četrti odrasli, kar pomeni, da slovenski »kadilski zemljevid« že za štiri odstotke presega povprečje EU.

To naj bi popravila nova zakonodaja, ki bo strožja od splošnih evropskih usmeritev. Slovenija bo sledila zgledu držav, ki nameravajo delež kadilcev zmanjšati pod pet odstotkov; Irska in Nova Zelandija nameravata to doseči do leta 2025, Škotska do 2034, Norveška in Finska do leta 2040. Pri nas je delež odraslih kadilcev 30-odstoten. S kakšnimi ukrepi naj bi preprečili »tobačni davek«, ki med kadilci vsak dan zahteva deset življenj?

Predlagane rešitve presegajo usmeritve direktive, ki prinaša velika tekstovna in slikovna opozorila na embalaži tobačnih izdelkov, prepoveduje značilne okuse (mentol, vanilja …) v tobačnih izdelkih, uvaja ukrepe za učinkovitejše zagotavljanje kakovosti in varnosti elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje. Slovenija bo močno povečala obdavčitev in povišala cene tobačnih izdelkov, popolnoma bo prepovedala ne le oglaševanje, ampak tudi razstavljanje tobačnih izdelkov, ki bodo naprodaj le še v enotni, standardizirani embalaži.

V načrtu je tudi uvedba licenc za prodajo tobačnih izdelkov. Zdravstveni inšpektorat bo licenco podelil, če bo izpolnjevala kriterije. Po novem bo določena precej manjša še dopustna gostota tovrstnih prodajaln in gostinskih lokalov na določenem območju, ki bodo morali biti ustrezno oddaljeni od šol.

Prodajalci tobačnih izdelkov bodo morali plačevati letno licenčnino, nad katero bo bedela nova fundacija za financiranje preventivnih in kurativnih programov na področju tobačne in alkoholne politike ter politike prepovedanih drog. Tako zbrani denar bodo razdeljevali javnim zdravstvenim, akademskim in raziskovalnim ustanovam pa tudi nevladnim organizacijam in zasebnim zavodom, ki si prizadevajo za varovanje zdravja.

Prijavi sovražni govor