Tiskane izdaje
V skladu s predlogom dopolnitev bi največjo dovoljeno količino vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih omejili na dva grama od 100 gramov celotne vsebnosti maščob, je v predstavitvi predlaganih dopolnitev dejal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec.
Študije po celem svetu so po njegovih besedah namreč pokazale na škodljivost transmaščobnih kislin na zdravje, saj botrujejo srčno-žilnim, rakavim in drugim boleznim.
Za potrditev predloga dopolnitev, ki je enostaven, je po njegovih besedah potreben le »kanček politične volje«. »Minimalna sprememba, minimalen napor, minimalna politična volja,« je pozval.
»Komu bi škodli, če bi to uredili?«
Po besedah predsednika odbora Tomaža Gantarja (Desus), tudi nekdanjega zdravstvenega ministra, obravnavajo snov, ki je »evidentno škodljiva, nesprejemljiva pa je katera koli količina škodljivih snovi v prehrani«. »Komu bi lahko škodili, če bi to uredili?« je vprašal.
Z njim so se med drugim strinjali predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije in Inštituta za nutricionistiko. Stroka je enotna, da je treba transmaščobne kisline nujno umakniti iz prehrane, je dejal Igor Pravst z inštituta. Medtem ko živila na prodajnih policah, ki bi potencialno lahko vsebovala tudi transmaščobne kisline, denimo margarina, niso problematična, pa je v gostinskih obratih slika drugačna. Ti kupujejo »najcenejšo robo,« je opozoril.
Slovenci transmaščobam bolj izpostavljeni kot zahodnjaki
Slovenska populacija je po njegovih besedah transmaščobnim kislinam bolj izpostavljena kot prebivalci v zahodnih državah EU, zato je nujno s predpisom prepovedati transmaščobne kisline, je dejal.
Tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije so opozorili na škodljivost transmaščobnih kislin. Taka živila so cenena, kupujejo pa jih potrošniki, ki so socialno ogroženi, so poudarili.
Na ministrstvu za zdravje so po drugi strani opozorili, da predlagana sprememba ni izvedljiva. Pri sprejemanju tovrstnih predpisov je namreč treba imeti oceno tveganja, torej ali izpostavljeno prebivalstvo tudi res zaužije snov, ki se omejuje, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Nina Pirnat. Oceno tveganja bodo po njenih besedah imeli proti koncu leta.
Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi pa je pojasnil, da mora biti predpis notificiran. To pomeni, da moramo Evropski komisiji povedati, na podlagi katerih podatkov predlagamo določeno ureditev, je dejal.
Tudi v največji stranki SMC pa so opozarjali, da mora biti predpis ustrezno pripravljen. »Če ne bo ustrezno pripravljen, bo brezzobi tiger,« je dejala Irena Grošelj.
***
V nekaterih državah so z zakonodajo prepovedali prodajo živil, v katerih količina transmaščob presega nizko še dopustno mejo. Prva je bila Danska, ki se je za tako odločen korak pri varovanju zdravja prebivalstva odločila leta 2003 (sledile so ji Avstrija, Norveška, Madžarska, Švica in Islandija) - od takrat imajo odlične rezultate pri zmanjševanju pojavnosti srčno-žilnih bolezni.
