Homeopatija - učinkovita pot do (več) zdravja

Dr. Maruša Hribar mag. farm.: Integrativni pristop je smotrn ukrep, ki zmanjšuje stroške zdravljenja.

Objavljeno
22. september 2014 16.32
Diana Zajec, zdravje
Diana Zajec, zdravje
Dr. Maruša Hribar svoje življenje in delo posveča homeopatiji, kljub temu da pri nas ta naravna medicinska veda še vedno ni dobila želenega domicila. Morda prav zato tako vztrajno pomaga utirati poti za umestitev homeopatije (tudi) v zdravstveni sistem.

K temu jo je, ne nazadnje, vodil njen nadvse barviti strokovni razvoj, ki se je stopnjeval od raziskovanja molekularne biologije na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktorskega študija na medicinski fakulteti v Ženevi, kjer je raziskovala možnosti uporabe zarodnih celic v zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, do nadaljnje študijske nadgradnje – iz nevrofiziologije, farmacije in homeopatije.

Kako bi danes, ko ste si prislužili laskavi naziv najbolj kompetentne osebe na področju homeopatije v Sloveniji, ocenili sistemske možnosti za zdravljenje s homeopatskimi zdravili oziroma ureditev tega področja?

Narejeni so prvi koraki, za kar si je s predavanji in izobraževanjem prizadevala lekarniška zbornica. V nekaterih lekarnah v Sloveniji so že na voljo določena homeopatska zdravila, ponudba pa bi bila lahko občutno drugačna, če se bodo, seveda, spremenile okoliščine. Predvsem pa na tem področju ostaja bistvena pobuda, naj se naša zakonodaja uskladi z evropskimi smernicami. Vsi podatki evropskega projekta za komplementarno zdravljenje CAMbrella kažejo, da uporaba takšnih integrativnih pristopov narašča. Zato je smiselno iti v korak z realnimi razmerami; tako bomo tudi pri nas zaščitili uporabnike in se približali drugim evropskim državam. Najbolj zaželena pa bi bila, seveda, ureditev dela zdravnikov, ki se želijo ukvarjati s homeopatijo, tako da bi po lastni presoji pacientu lahko svetovali tudi homeopatsko zdravljenje. To je resnično smotrn ukrep, ki zavaruje zdravje, zmanjšuje stroške zdravljenja in je prijazen do okolja, predvsem pa – deluje. Francija, Nemčija in Anglija so zgledni primeri takšne integracije med uradno medicino in homeopatijo.

Kljub še vedno omejujoči slovenski zakonodaji tovrstnemu sodelovanju na mednarodni ravni dajeta zgled tudi Slovensko farmacevtsko društvo in Slovensko homeopatsko društvo, ki sta aktivno vpeti v delovanje evropskega komiteja za homeopatijo ECH.

Res je, evropski komite za homeopatijo deluje v vseh evropskih državah, udeležujemo se njihovih srečanj in si želimo, da bi še bolj intenzivno sodelovali. Na tej ravni bi Slovenija tako znanstveno kot gospodarsko lahko naredila še veliko in s tem tudi precej pridobila, z zdravstvenega pa tudi z ekonomskega vidika.

Mogoče še nekaj o odzivih, ki jih dobivate kot predavateljica homeopatije, ki pri nas resda še nima dvestoletne tradicije, pa vendar ...

Lekarniška zbornica pripravlja kontinuirana predavanja za magistre farmacije, tako osnovno kot dopolnilno izobraževanje. Imajo namreč dovolj strokovnega znanja, da se sistemsko seznanijo s principi homeopatskega zdravljenja. Njihovo delo pa bi močno olajšali z dovoljenjem uporabe oziroma zapisa terapevtskih indikacij na zdravilih, kar je v tujini standard. V lekarno ljudje namreč prihajajo predvsem po zdravila za samozdravljenje nenevarnih akutnih stanj, medtem ko je za vse drugo treba obiskati osebnega zdravnika in homeopata. Kot poudarja dr. Peter Fisher, predstojnik homeopatske kraljeve bolnišnice v Londonu, lahko homeopatija sodeluje pri zmanjševanju uporabe antibiotikov, za katero vemo, da postaja globalna grožnja tako za človeka kot za okolje.

Zelo povedna je vaša ocena, da je homeopatija, ki ne pozna nevarnih stranskih učinkov, ne povzroča zasvojenosti in je navsezadnje tudi do okolja prijazna, v času, ko zdravljenje z veliko zdravili in njihovi stranski učinki zahtevajo vedno večji davek, dobrodošla dopolnitev sodobnemu načinu zdravljenja.

Vsa pomembnejša svetovna zdravstvena združenja, med njimi tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), poudarjajo pomen razvoja tradicionalnih oblik zdravljenja in predvsem izogibanje polifarmaciji. Kakor kažejo izkušnje v okoljih, kot so Švica, Francija in Nemčija, je prav homeopatija varna pot k zmanjševanju jemanja predpisanih zdravil ali postopnemu opuščanju jemanja določenih zdravil. Pomembno vlogo ima tudi preventivno zdravljenje. Na svetovni konferenci klinične homeopatije v Los Angelesu, ki sem jo pred mesecem dni obiskala, so med drugim znova opozorili na prednosti homeopatske obravnave pri kompleksnih zdravstvenih težavah, kot sta onkologija in hiperaktivnost otrok. Sodelovanje zdravnikov je ključno in nujno, saj z integrativnim in celostnim pristopom lahko dobimo res dobre rezultate zdravljenja.

Kako se po vaši oceni odvija homeopatsko svetovanje po slovenskih lekarnah, so Slovenci ustrezno seznanjeni s tovrstnimi možnostmi zdravljenja in koliko po njem tudi v resnici posegajo?

Glede na okoliščine in prekinjeno tradicijo moramo biti, v primerjavi z drugimi državami, zadovoljni z opravljenimi prizadevanji v slovenskem prostoru. Kakovostna in široka ponudba bo prišla k nam, če bomo zagotavljali ustrezno strokovno podporo. Najbolj zaželena bi bila integracija z zdravniki medicine in ustrezna ureditev področja terapevtskih indikacij. Naši uporabniki bi se nedvomno razveselili širše ponudbe in nadaljnje strokovne podpore.

Zavzemate se za vključitev homeopatije v javno zdravstvo, za njeno umestitev ob bok uradni medicini. Zdaj na tej ravni pospešeno potekajo pogovori z zdravniško zbornico in zdravniškim društvom. Si obetate pozitiven dogovor, rešitev v smislu udejanjanja integrativne medicine?

Prav gotovo je zdravniška zbornica seznanjena z ureditvijo drugod po Evropi in si prizadeva za učinkovito podporo medicinski stroki in uporabnikom. Ne dvomim, da bo storila vse, da uporabnikom omogoči varno in transparentno zdravljenje, v skladu s sodobnimi smernicami v svetu in tudi s smernicami WHO. Ne smemo pa pozabiti, da odločilno vlogo pri tem odigra zakonodajno telo. Javno zdravstvo v Sloveniji potrebuje vso podporo, ki jo lahko dobi. Podpora homeopatiji pa lahko prispeva k razbremenitvi čakalnih vrst za nenujna bolezenska stanja in zmanjša polifarmacijo, zdravljenje z velikim naborom zdravil in torej tudi z veliko stranskimi oziroma neželenimi učinki.