Tiskane izdaje
»Cepljenje je pri pnevmokokni pljučnici, ki pomeni resno grožnjo za številne občutljive posameznikov, eden najbolj preprostih in najbolj uspešnih ukrepov. Pa tudi varnih, kar je pri slovenskem odnosu do zaščite s cepljenjem vse prej kot zanemarljiv podatek – v preteklih letih niti eden od 700.000 apliciranih odmerkov ni povzročil hujšega zapleta, kaj šele smrti,« poudarja doc. dr. Marko Vudrag, ki poleg novogoriške območne enote nacionalnega inštituta za javno zdravje vodi tudi društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.
Visoka obolevnost,
Dejavniki, ki povečujejo tveganje za okužbo in razvoj pljučnice, imajo skupni imenovalec: šibek imunski sistem. Pnevmokoke – bakterije, ki se skrivajo v sluznici nosu in žrela – ima namreč približno 70 odstotkov ljudi, a se tega sploh ne zavedajo, dokler jim ne začnejo povzročati težav. Ko pa se v telesu ustvarijo pogoji za njihovo aktivacijo, te bakterije povzročijo okužbe, med katerimi je tudi pnevmokokna pljučnica. Med najbolj ogroženimi so dojenčki in malčki do petega leta starosti, prav tako se ogroženost izrazito poveča po 65. letu, zaradi oslabelega imunskega sistema pa pnevmokokna pljučnica bolj ogroža tudi kronične bolnike, ki imajo sladkorno bolezen, bolezni pljuč, srca in ledvic, osebe, ki jih zaradi raka zdravijo s kemoterapijo ali radioterapijo, ki imajo imunsko pomanjkljivost, so brez vranice ali po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov.
»Med boleznimi, ki jih lahko zanesljivo preprečimo s cepljenjem, so pnevmokokne bolezni glavni vzrok umrljivosti – zato cepljenje resnično priporočamo, predvsem tistim, ki jih tovrstne okužbe najbolj ogrožajo. Moram reči, da se nikakor ne strinjam z medlo, permisivno politiko na tem področju,« pravi dr. Vudrag, s čimer meri na prešibko zaščito zdravja in življenj na področjih, kjer medicina danes to zna in zmore, sredstva za to pa so, kljub varčevalnim ukrepom, še vedno na voljo.
Varno, učinkovito, celovito
Pri nas so na voljo tri cepiva, dve konjugirani (10- in 13-valentno) in eno polisaharidno (23-valentno). Vudrag priporoča 13-valentno konjugirano, ki da je najbolj ustrezno tako za otroke kot za odrasle, kajti »v primerjavi s polisaharidnim je bolj učinkovito, v primerjavi z 10-valentnim pa zagotavlja zaščito še pred tremi dodatnimi sevi pnevmokoka«. Za otroke je cepljenje (z 10-valentnim cepivom) brezplačno, prav tako ga za odrasle z nekaterimi kroničnimi obolenji in drugimi bolezenskimi stanji krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Sicer pa je to cepljenje, ki sodi v sklop priporočljivih, samoplačniško; strošek za cepljenje s 13-valentnim cepivom je približno 60 evrov.
Da je v Sloveniji premalo védenja o možnosti tovrstne zaščite pred nevarno pljučnico, meni tudi mikrobiologinja dr. Metka Paragi, vodja oddelka za javnozdravstveno mikrobiologijo pri nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Kot pravi, ima ta bakterija 90 serotipov, pri nas jih je bilo doslej dokazanih 76; med njimi je 25 takih, ki so zelo invazivni, a v 13-valentnem cepivu naj bi bili zajeti vsi serotipi, ki najpogosteje zakrivijo smrt.
V ZDA je precepljenost proti pnevmokoknim okužbam (60-odstotna) bistveno višja kot v Evropi (v povprečju komaj 10-odstotna), kar se Metki Paragi, zlasti v primerjavi s slovenskim komajda omembe vrednim deležem tega cepljenja, zdi nerazumljivo in nevzdržno, kajti »z večjo precepljenostjo ne bi le povečali zaščite najbolj ogroženih skupin prebivalstva, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb tudi zmanjšala uporaba antibiotikov, s katerimi zdravijo pnevmokokno pljučnico«. Posredno pa bi bilo manj skrb vzbujajočih težav zaradi odpornosti bakterij proti antibiotikom, kar je zadnja leta vedno večji problem, predvsem pri otrocih.
