Pri nas že druga nova droga ta teden, ki pa je izredno nevarna

Derivat fentanila je podoben učinku heroina, ki lahko v majhnih količinah povzroči zaustavitev dihanja in smrt.

Objavljeno
02. december 2016 15.22
shutt*mamila
Nina Čakarić
Nina Čakarić

Ljubljana − Pred dnevi se je v Ljubljani pojavila nova nevarna sintetična droga, ki je lahko nevarna že v zelo majhnih odmerkih. Medtem ko smo zbirali podatke o tej novi drogi − derivatu fentanila, natančneje 4-fluoro-butirfentanilu −, sta se na evropskem trgu pojavili še dve novi drogi. Takšna je trenutna statistika; dve na teden oziroma sto na leto v preteklem letu.

To psihoaktivne drogo, ki je po delovanju podobna heroinu, le da je še bolj nevarna, so na Drogartu dobili od uporabnika, ki je hotel, da snov testirajo. Domnevali so, da gre za enega od analogov fentanila, le da ni bilo takoj jasno, katerega. Učinki, ki so jih opisali uporabniki, so bili srbenje, slabost, tudi resna respiratorna depresija. Delovanje je tako podobno heroinu in drugim opiatom, le da povzroča mnogo manjšo evforijo in močneje zavira dihanje. Za to skupino drog je značilno, da upočasnijo centralni živčni sistem, lajšajo fizično in duševno bolečino, povzročajo rahlo evforijo, občutek ugodja, zmanjšujejo strah in dolgočasje. Na Drogartu pravijo, da se fentanil zaradi deloma depresivnega učinka ne šteje za vesele plesne droge.

Trg novih psihoaktivnih snovi je iz leta v leto vse bolj raznovrsten. V kemičnih tovarnah na Kitajskem in v Indiji proizvajajo drogo, ki bi imela učinek podoben že znanim drogam, le da je morda cena dostopnejša, nakup pa bolj ali manj legalen. Ta aktivna in dobičkonosna industrija se iz azijskih laboratorijev nato preseli do velikih distributerjev in manjših trgovin po Evropi in Severni Ameriki.

V zadnjem desetletju poplava »dovoljenih drog«

Pred dobrim desetletjem se je v Evropi vsako leto pojavilo le nekaj novih psihoaktivnih snovi. To se je bistveno spremenilo s pojavom dovoljenih drog (angleški izraz »legal high«) in RC-jev (research chemicals; v prevodu: substance za raziskovanje). Že hiter pogled po spletu nam pokaže, da je seznam drog, za katere večinoma še nismo slišali, izredno dolg. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) nam pojasnijo, da se za tem skrivajo potencialno zelo nevarne psihoaktivne snovi. Te droge se v zadnjem desetletju prodajajo na odprtem trgu, in sicer kot legalni nadomestki prepovedanih drog, kar je bil tudi eden od ključnih razlogov za njihovo skokovito rast. Prodajajo se v specializiranih trgovinah (head shopi, smart shopi), prek spletnih strani in prek uličnih preprodajalcev. Embalaže so pogosto označene z napisi, da vsebujejo zeliščne mešanice, kopalne soli, rastlinska gnojila, dišave in da izdelek ni primeren za zaužitje oziroma za uporabo pri ljudeh.

Medtem ko so dovoljene droge namenjene predvsem rekreativnim uporabnikom, pa so RC-ji namenjeni »psihonavtom«. To so tisti uporabniki, ki raziskujejo učinke psihoaktivnih snovi ter svoje izkušnje opisujejo oziroma delijo na različnih forumih. Njih verjetno niti ne zanima, kakšne bi lahko bile posledice njihove uporabe, po drugi strani pa obstajajo tudi zavedeni uporabniki, ki verjamejo, da bodo zaužili neko od znanih ilegalnih drog.

Življenjsko ogrožajoča

Novembra letos so v Ljubljani odkrili enega od analogov fentanila. Fentanil je v glavnem prepovedan, a so njegove številne kemijske sorodne variacije legalne. NIJZ in Združenje Drogart sta javnost nemudoma obvestila, da je na trgu smrtno nevaren 4-fluoro-butirfentanil. Od kod točno je prišel in kam gre, je težko ugotoviti, a kot so nam povedali v Drogartu, so v drugih evropskih državah (predvsem skandinavskih) že v preteklosti zaznali pojav fentanila in njegovih analogov, sicer pa je o pojavu poročalo 16 evropskih držav.

Kot pravijo na NIJZ, je velika verjetnost, da se sintetični opioidi dodajajo heroinu ter da se na ta način cilja tudi na bolj problematične uporabnike. V Evropi je bilo že kar nekaj tudi smrtnih predoziranj s fentanilom ali njegovimi analogi, saj so izredno potentni. Pojavljajo se v obliki prahu, tablet in razpršila za nos.

Podatke o novo zaznanih drogah zbira NIJZ v okviru evropskega Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi. Samo lani je bilo zabeleženih 98 novih psihoaktivnih snovi (v povprečju dve na teden).

Od česa je odvisno, ali se bo droga razširila in obstala? V Drogartu odgovarjajo, da izkušnje do zdaj kažejo, da obstanejo snovi, ki so uporabnikom cenovno dostopne, so jim všeč po učinkih in niso preveč zahtevne za uporabo. Leto 2009 se zaradi pomanjkanja droge MDMA, ki je sestavina ekstazija, šteje za mejnik pojavnosti novih drog v nočnem življenju.