Tiskane izdaje
Ljubljana – Klope, te miniaturne krvosesne nadloge, ki nas lahko okužijo z lajmsko boreliozo, redkeje s klopnim meningoencefalitisom, občasno pa s humano granulocitno anaplazmozo, pri negativnem vplivu na zdravje človeštva na globalni ravni prekašajo le komarji.
Delež okuženih klopov je pri nas resda izjemno majhen, a kljub temu ne kaže pozabiti, da je Slovenija po okuženosti klopov med najbolj ogroženimi območji v Evropi. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej državi, pa je okuženih z virusom klopnega meningoencefalitisa največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
Epidemiologi zato vsem, ki se veliko zadržujejo v naravi, svetujejo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, za katero zagotavljajo, da ni le učinkovito, ampak tudi varno. Toda na Slovenskem delež tovrstne precepljenosti ni velik. V Avstriji, kjer je razširjenost okužbe podobna kot pri nas, se za cepljenje, ki ga delno krije država, odloča že skoraj 90 odstotkov prebivalcev; obolevnost se je posledično močno zmanjšala. V Sloveniji pa se za zaščito s cepljenjem – to je samoplačniško, razen za nekaj poklicnih skupin, ki so zaradi narave svojega dela bolj izpostavljeni klopni nevarnosti – odloči le okoli deset odstotkov prebivalstva.
Za najbolj učinkovito zaščito poskrbimo z obleko – dolgi rokavi, dolge hlače, oblačila naj bodo svetlejša, da klopa opazimo čim prej, po možnosti preden se prisesa. Priporočljiva so tudi pršila, katerih vonj odganja klope. Po prihodu domov je obvezno tuširanje, pregled kože in takojšnja odstranitev klopa, če ga najdemo. Včasih je veljalo, da je treba mesto, kjer se je klop prisesal na kožo, naoljiti, a to ne drži – najbolje je, če klopa primemo s pinceto in ga odstranimo s hitrim potegom, v celoti. Potem mesto vboda razkužimo.
A včasih je ukrepanje, žal, prepozno. Tako je v prvih šestih mesecih tega leta vbod okuženega klopa pri 1520 Slovencih povzročil lajmsko boreliozo, pri trinajstih pa klopni meningoencefalitis.
Pri klopnem meningoencefalitisu virusna okužba – okužimo se lahko tudi z zaužitjem toplotno neobdelanega okuženega mleka in mlečnih izdelkov – povzroči vnetje možganskih ovojnic in možganovine.
Meningoencefalitis običajno poteka v dveh fazah. Prva se začne teden do dva po vbodu klopa, znaki so podobni kot pri gripi – slabo počutje, utrujenost, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, glavobol. V drugi fazi se telesna temperatura še poviša, glavobol je močnejši, pojavijo se slabost, bruhanje pa tudi drugi znaki prizadetosti osrednjega živčevja, včasih nezavest, v redkih primerih pa je ta bolezen za obolelega tudi usodna.
Na stari celini zaradi klopnega meningoencefalitisa in posledične prizadetosti hrbtenjače do deset odstotkov obolelih ohromi; najpogosteje sta prizadeta ramenski in kolčni obroč. Če je prizadeto dihalno mišičje, pa se lahko zgodi, da je bolnik vse življenje odvisen od umetne ventilacije.
Med najbolj ogroženimi
Bolezen je najbolj prepoznavna po rdečini, ki se širi od mesta klopovega vboda, v sredini pa bledi in sčasoma dobi obliko obroča. Kožne spremembe po nekaj tednih, včasih celo mesecih, izginejo same od sebe.
Zdravljenje z antibiotiki ponavadi pomaga, žal ne vedno. Pri približno desetih odstotkih obolelih obolenje preide v kronično obliko; ta povzroči nepopravljive spremembe na hrustancu in kosteh, zlasti sklepih. Redko se pojavi prizadetost srca – ta se kaže z motnjami pri prevajanju električnega dražljaja in je edina oblika lajmske borelioze, ki lahko povzroči smrt.
Pri lajmski boreliozi je posledična prizadetost živčevja za obolelega zelo moteča. Kaže se s pasastimi, stiskajočimi in zategujočimi bolečinami, najpogosteje okrog zgornjega dela trebuha ali prsnega koša. Najpogostejše so ponoči, oboleli zaradi njih ne more spati.
Nemalokrat se zgodi, da človek, ki je zaradi klopa zbolel za lajmsko boreliozo, diagnozo dobi šele, ko nastopi ohromitev (ta se najpogosteje pojavi na eni strani obraza). Na splošno pa velja, da sum glede okužbe z borelijo dokončno potrdijo ali ovržejo v mikrobiološkem laboratoriju.
Strah pred klopi nam ne sme preprečiti uživanja v naravi. Treba je le poskrbeti za ustrezno zaščito, po vrnitvi domov morebitne klope uničiti, in kadar smo v dvomih glede morebitne okužbe, ne odlašati z obiskom pri osebnemu zdravniku.
