Tiskane izdaje
Podloga, nekaj volje in čas. To je najkrajši in najenostavnejši opis joge, kot jo poznamo danes. Joga kot telesna vadba je postala del globalne kulture. Ne predstavlja le telesne vadbe, ampak za miljone postaja tudi način vsakdanjega življenja. Najpomembnejše vodilo v jogijski filozofiji je ahimsa ali nenasilje. Zato joga svetuje vegetarijanstvo, izogibanje nasilju v družbi (alkoholu, drogam) in nenazadnje tudi vadbo, ki je postopna in nenasilna do nas samih.
Jogijska vadba ni namenjena tekmovanju, če že, kvečjemu samim s seboj. Čeprav obstaja tudi svetovno tekmovanje iz vadbe joge, za tiste, ki si prizadevajo za popolnost v gimnastični izvedbi jogijskih položajev ali asan.
Če je še pred nekaj desetletji joga izven Indije veljala za dejavnost s katero se ukvarjajo le hipiji in redki posamezniki, jo zdaj izvajajo vsi od vrtca do pozne starosti.
Vedno ni bilo tako, z jogo so se tudi v Indiji ukvarjali posamezniki, ki so želeli v svojem življenju notranji mir in samorealizacijo postaviti pred pridobivanje materialnih dobrin ali družbenega ugleda.
Dandanes je joga predvsem orodje za ohranjanje dobrega psihofizičnega počutja v stresnem vsakdanjiku, kakor potrjujejo tudi ugotovitve medicinske fakultete na Univerzi Harvard. Kako zelo to potrebujemo v sodobnem življenjskem tempu, zgovorno pričajo milijoni ljudi, ki jim joga pomeni redke trenutke, ko se lahko posvetijo svojemu zdravju in sprostitvi.
Prvi mednarodni dan joge tudi v Sloveniji
Indijski premier Narendra Modi je lani v Združenih narodih predlagal, da 21. junij postane prvi mednarodni dan joge. Predlog je dosegel svojevrsten rekord, saj ga je podprlo 177 držav od 193 držav članic, med drugim tudi slovenska vlada. Datum ni izbran naključno, kakor je povedal slovenski odbor, ki organizira javno vadbo, saj zaznamuje poletni sončni obrat, ki ga slovanski običaji praznujejo s kresovanjem.
To nedeljo se bo po vsem svetu izvajala brezplačna vadba joge. Zaporedje vaj bo potekalo po splošnem protokulu, ki ga je predlagalo Ministrstvo za ajurvedo, jogo in naturopatijo, unani, siddha in homeopatijo (AYUSH).
Vodena vadba se bo začela s fizičnimi vajami in končala s kratko meditacijo. Dogodek bo v nedeljo 21. junija po našem lokalnem času od 10.45 do 11.45. Odvijal se bo v 33 slovenskih krajih:
Ljubljana, Domžale, Komenda, Litija, Sežana, Nova Gorica, Tolmin, Idrija, Bovec, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Postojna, Koper, Izola, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Bled, Novo mesto, Sevnica, Ribnica, Kočevje, Lendava, Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Celje, Savinjska dolina, Tabor pri Vranskem, Zagorje in Dobrna. V Ljubljani bo dogodek potekal na Pogačarjevem trgu, vodilo ga bo sedem izkušenih učiteljev in učiteljic joge, ki so se za ta izjemni mednarodni dogodek tudi skupaj pripravljali.
Kot je za Delo povedal indijski ambasador Sarvajit Chakravarti, na udeležbo mednarodnega dneva joge vabi prebivalce in prebivalke Slovenije vseh starosti: »Joga je univerzalno prepoznavna in uporabna. Upam, da bo joga postala način vsakdanjega življenja čim več ljudi in jim pomagala pri ohranitvi njihovega zdravja in dobrega počutja.«
Slovenski mednarodni dogodek joge koordinira tudi informacijski center indijske vlade AYUSH, ki je eden izmed desetih na svetu. Velja poudariti, da so se najrazličnejše šole in tradicije joge v Sloveniji posebej za mednarodni dan joge združile in delujejo povsem enotno. Jogo želijo predstaviti javnosti kot celostni pristop k zdravju človeka. Več o skupnem dogodku si lahko preberete spletni strani joga festival.
Kaj lahko pridobite z vadbo joge?
Joga morda ne ustreza vsakomur, tisti, ki pa jo vadijo ugotavljajo, da povečuje njihovo gibljivost, moč in vzdržljivost. Z daljšo in postopno vadbo joga pomaga tudi pri razvijanju koncentracije, potrepežljivosti in bolj sočutnega odnosa do okolice in samega sebe.
Patañjali, ki je, kot ocenjujejo, okoli leta dvesto pred ali po našem štetju, sistematiziral znanje o jogi v 196 joga sutrah velja za »očeta moderne joge«. Vendar starost znanja o jogi ocenjujejo na več kot 4000 let, avtor joga suter pa je tisti, ki jih je med prvimi na ta način zapisal. V vedski tradiciji je namreč značilen ustni prenos znanja z učitelja na učenca.
Drugi stavek joga suter se glasi yogaś citta vṛtti nirodhaḥ, kar pomeni, da se joga začne, ko se umiri spremenljivi um. V joga sutrah je opisna osmera pot za doseganje enosti uma, telesa in duha. Za dosego samospoznanja omenja kot navodila najprej nenasilje, čistočo, disciplino in telesno pripravljenost, pravilno dihanje, nadzor nad čutili, poštenost, pozornost, znanje in meditacijo. Končni cilj joge je samadhi ali samospoznanje.
Številni indijski filozofi jogo obravnavajo kot znanost, saj zahteva uporabo in eksperimentalno preverbo metod na lastnem telesu, umu in čutilih. Dr. Rakesh Giri z Univerze Gurukul Kangri v Haridvaru, ki je na povabilo indijske ambasade v Sloveniji predaval o jogi, je komentiral, da vadba joge od posameznika zahteva, da postane tako lastni mikroskop kot teleskop. Torej, da smo sposobni natančne samoanalize, kakor tudi popolnoma nepristranskega pogleda na samega sebe.
Je joga religija?
Mnoge pripadnike različnih veroizpovedi skrbi ali z vadbo joge kršijo svoja prepričanja. Joga šole in velika večina indijskih jogijskih učiteljev sprejema učence in učenke vseh verozpovedi in nima težav s spoštovanjem morebitnih omejitev pri vadbi. Zanimiva je tudi anekdota, ki jo te dni povzema New York Times, da je bil znani učitelj joge B. S. Iyengar povabljen tudi v Vatikan. Sicer vadijo jogo predstavniki najrazličnejših veroizpovedi, le da so v bolj konzervativnih skupnostih ženska in moška vadba ločeni. Vadba joge ne zahteva spremembe vere, saj je v različnih vedskih spisih poudarjeno, da do doseganja najvišjih etičnih duhovnih vrednot lahko vodi več različnih poti. V tej luči so napisane tudi joga sutre, saj ne zapovedujejo določene veroizpovedi ampak sledenje univerzalnim etičnim načelom.
Kot primer lahko navedemo, da je aprila je v Kaliforniji tamkajšnje sodišče odločilo, da vadba joge ne posega v religijo posameznika. Nekatere starše, katerih otroci so v šoli vadili jogo, je namreč skrbelo, da je vadba joga nekašen uvod v hinduizem, čeprav kakor kaže uradno ni mogoče z določenim obredom »prestopiti v hinduizem«.
Zato posebnih ovir za vadbo joge ni, razen pri resnejših fizičnih ali psiholoških stanjih, o čemer odloča najprej zdravnik, za manj resna stanja pa strokovno usposobljen učitelj joge. Natančna navodila in opozorila za vadbo je izdala tudi indijska ambasada v Sloveniji.
