V Sloveniji okuženih z virusom zika še ni bilo

V Ljubljani so testirali tri ljudi, v vseh treh primerih je bil izid negativen.

Objavljeno
30. januar 2016 20.40
EL SALVADOR-HEALTH-ZIKA-VIRUS
Helena Kocmur
Helena Kocmur

Z virusom zika, ki razsaja predvsem po državah na ameriških celinah, se je do zdaj okužilo 1,5 milijona ljudi. Zaradi hitrega širjenja okužbe in predvidevanj, da morda povzroča okvaro ploda (mikrocefalijo), je Svetovna zdravstvena organizacija za ponedeljek sklicala posebno komisijo mednarodnega zdravstvenega odbora. V laboratoriju Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so testirali tri ljudi, od tega dve nosečnici, ki so se vrnili iz krajev, kjer razsaja epidemija, vendar so bili vsi rezultati negativni.

Prof. dr. Tatjana Avšič - Županc razlaga, da je plod znotraj posteljice zaščiten pred zunanjimi vplivi, le redki so takšni infekcijski agensi, ki lahko preidejo posteljico in plod okužijo. Poleg virusa rdečk so to še citomegalovirus, herpes virus in zajedavec toksoplazma. Mikrobiologinja pojasnjuje, da pri ženski, ki bi bila z virusom okužena že prej, denimo med otroštvom, ne bi bilo tako hudih posledic, če bi se okužila med nosečnostjo, saj bi bila nanj najverjetneje odporna.

»Če se nosečnica okuži v prvem tromesečju nosečnosti, je to bolj nevarno za plod, kot če bi se to zgodilo v kasneje. Posledice takšnih okužb, ki so sicer izjemno redke, pa so lahko bodisi spontana prekinitev nosečnosti ali rojstvo otroka z deformacijo mikrocefalija, ki jo lahko laično poimenujemo tudi mala glava.«

Povezava mikrocefalije z virusom še ni dokazana

V Braziliji se je od začetka epidemije virusa zike, ki se je začela že konec leta 2014, s prirojeno majhno glavico rodilo skoraj 4000 otrok, vendar neposredne povezave virusa z mikrocefalijo do zdaj niso dokazali. »Vzrokov za pojav mikrocefalije je zelo veliko, kot so genetske napake, dedne bolezni, motnje v metabolizmu ter mnogi zunanji dejavniki, na primer alkohol, mamila, pesticidi in drugi okoljski strupi,« pojasnjuje dr. Avšič.

V Braziliji virus povzroča veliko zaskrbljenosti pred letošnjimi olimpijskimi igrami. Foto: Andre Penner/AP

Zaradi epidemije zike Panameriška zdravstvena organizacija zdaj priporoča, da bi se nosečnice, če imajo klinične znake bolezni in so bile na znanem endemskem območju ter so imele pike komarjev, obravnavalo po posebni shemi – med desetim in 14. dnevom od takrat, ko so se znaki bolezni pojavili, bi se opravili virološki testi za dokaz genetskega materiala virusa zika. Ob tem mora nosečnico tudi redno pregledovati ginekolog. Če kliničnih znakov bolezni ni, pa razvoj ploda spremlja ginekolog s pogostejšo ultrazvočno diagnostiko.

»Nosečnicam bi vsekakor odsvetovala pot v države, kjer razsaja epidemija virusa zika, takšna so tudi priporočila svetovne zdravstvene organizacije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skupine z večjim tveganjem so tudi starostniki in ljudje, ki imajo imunske motnje ali resne kronične bolezni,« opozarja mikrobiologinja.

Tigrasti komar (za zdaj) ni pomemben prenašalec

Za širjenje epidemije v Braziliji in njej sosednjih državah je odgovoren komar ščitar (Aedes aegypti), ki je najbolj razširjen v subtropskih in tropskih predelih sveta. »Ustaljena populacija te vrste komarjev je nam najbliže na vzhodni obali Črnega morja in na Madeiri, kjer je bila pred leti tudi epidemija virusa denga. Obstaja verjetnost, da je tudi tigrasti komar (Aedes albopictus) sposoben prenašati virus zika, vendar so to do zdaj dokazali le enkrat, v Gabonu,« razlaga sogovornica.

Komar, ki je najpogostejši prenašalec, se najraje zadržuje ob bivališčih ljudi. Večja in bolj stalna ko je koncentracija obojega, večja ko je naseljenost, hitreje se epidemija širi, če so seveda ugodne razmere za razmnoževanje prenašalca. Za to je poleg določene temperature zelo pomembna stoječa voda, v kateri se razvijejo ličinke komarjev, zadostuje pa že majhen ostanek v kozarcu vode.

Bojazen, da bi se virus zika k nam preselil s komarjem ščitarjem, je odveč, saj tako daleč niti ne bi mogli prileteti, poleg tega se zdaj komar ščitar ne bi prilagodil našim podnebnim razmeram. Z večjim segrevanjem okolja pa bi se utegnili tudi ti komarji razširiti v našo bližino, razmišlja mikrobiologinja. »Podnebne spremembe, ki vplivajo na spremembe v mikro- in makroekologiji z vsemi živimi bitji in neživo naravo (padavine, suše), so spodbudne za vektorsko prenosljive mikroorganizme. Če se bo to spreminjalo – in vidimo, da se to že kar hitro dogaja –, lahko pričakujemo tudi nove vrste komarjev in z njimi povezane nevarne, patogene mikroorganizme.«


O tem, ali bi lahko virus k nam zanesli tigrasti komarji, lahko za zdaj le ugibamo, pravi dr. Avšič. Foto: AFP

O tem, ali bi lahko virus k nam zanesli drugi komarji, denimo tigrasti, ki je pred leti k nam že prinesel dengo in čikungunjo (leta 2007 so bili primeri te okužbe v Raveni v Italiji, dengo so našli na Pelješcu, vendar le za kratek čas), pa lahko za zdaj le ugibamo, pravi dr. Avšič.

»Virus se v vsaki svoji generaciji malo spremeni, zaradi mutacij. Če se virus dolgo intenzivno ohranja med komarji in ljudmi, kar se že leto dni dogaja na primer v Braziliji, so njegove občutnejše spremembe mogoče. Človek s svojim imunskim sistemom takoj odgovori na virusno okužbo in več ko je nanj pritiska, bolj se virus 'brani', tudi s spreminjanjem. Večina teh mutacij za virus ni pomembnih, s pogostejšimi spremembami pa so te vse bolj intenzivne, kar pomeni, da se bo virus morda sposoben razmnoževati v nekih drugih vrstah celic, morebiti tudi v drugih vrstah komarjev, v katerih se do zdaj ni mogel,« razlaga mikrobiologinja.

Podobno se je virus čikungunje, ki ga je sprva prenašal komar ščitar, zaradi mutacije začel ohranjati in razmnoževati v tigrastem komarju, s čimer se je začel razširjati bolj globalno. Tigrasti komar, ki preživi tudi v zmernejših podnebnih razmerah, saj so njegova jajčeca bolj trdoživa, je verjetno prišel v Evropo najprej prek Albanije v Italijo s transportom starih pnevmatik, v katerih se je zadrževala voda. Razširil se je tudi po Sloveniji in se pri nas ohranil. »Tigrasti komar ni najpomembnejša vrsta za prenos virusa zika, kar pa ne pomeni, da ne bo čez čas. To bi lahko pomenilo za večji del Sredozemlja veliko nevarnost .« Vendar je ta trenutek kaj takšnega težko napovedovati, zato lahko zgolj ugibamo, meni mikrobiologinja.