Tiskane izdaje
Po besedah prof. dr. Tatjane Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je bolezni, ki jih prenašajo okuženi klopi, mogoče diagnosticirati oziroma jih nedvoumno potrditi edino z mikrobiološkimi preiskavami.
Pri lymski boreliozi je namreč klinična slika bolezni dokaj neznačilna - razen prepoznavnega kliničnega znaka, kožnega izpuščaja. Zato je sum, da gre za okužbo, pridobljeno s klopovim vbodom, nujno treba potrditi v mikrobiološkem laboratoriju. Tam preiščejo kužnine in v njih najdejo povzročitelje - borelije, lahko pa se odločijo tudi za posredno dokazovanje, z ugotavljanjem specifičnih protiteles.
Laboratorijske preiskave
Pri klopnem meningoencefalitisu je pomemben večji nabor podatkov, začenši s tem, kje se je oboleli gibal; visoko endemsko žarišče je namreč razprostranjeno tako rekoč po vsej Sloveniji, z izjemo obalnega območja oziroma južnega dela Slovenije. Poleg informacije, ali je oboleli v zadnjih tednih imel klopa, je lahko povedna tudi informacija, ali je bil pred kratkim cepljen proti KME ali kateremu drugemu flavivirusu, na primer virusu rumene mrzlice ali virusu japonskega encefalitisa, kajti težave se lahko pojavijo tudi zaradi tega.
Sicer pa podrobno diagnostiko običajno opravijo takrat, ko oboleli zaradi težav z meningitisom ali meningoencefalitisom potrebuje zdravljenje v bolnišnici. "Pri teh bolnikih z diagnostiko v laboratorijih ni težav, saj je mogoče dokaj enostavno dokazati specifična protitelesa v vzorcih krvi, lahko pa tudi v njihovi cerebrospinalni tekočini," pojasnjuje biologinja.
Znano je, da je pri ugotavljanju KME pomemben tudi podatek, ali je bolnik morda v zadnjih dveh tednih užival nepasterizirano, toplotno neobdelano mleko drobnice (kozje, ovčje, lahko tudi kravje) ali izdelke iz takega mleka (jogurt, skuta, sir). Domače živali so namreč prav tako "primerni" gostitelji za klope, ki za svoje preživetje in preobrazbo potrebujejo kri. S sesanjem krvi tako okužijo žival, ki pa, za razliko od človeka, nikoli ne kaže bolezenskih znakov, lahko pa virus izloča - tudi v mleku.
Okužba z mlekom
"V Sloveniji smo izbruh okužbe z virusom KME zaradi zaužitja surovega mleka odkrili pred približno tremi leti, pri štirih članih družine s koroške kmetije. Trije so po uživanju surovega kozjega mleka zboleli, medtem ko četrti, ki se je redno cepil proti KME, ni zbolel. Pred tem je bilo nekaj tovrstnih primerov v Evropi zgolj omenjenih v literaturi, mi pa smo to neposredno dokazali, tako pri bolnikih kot pri okuženih živalih," poudarja predstavnica inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Odločitev za zaščito pred KME s cepljenjem je odvisna od vsakega posameznika, saj je tovrstni zaščitni ukrep le za zaposlene v poklicih, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za bližnje srečanje s klopom, med drugim za gozdarje. Edino v teh primerih strošek cepljenja krije zdravstveno zavarovanje, sicer je zanj treba plačati.
Prvi in po mesecu dni še drugi odmerek cepiva naj bi tisti, ki se odloči za cepljenje, dobil v času, ko klopi še niso aktivni, torej pozimi. Tretji odmerek sledi čez pol leta ali leto dni, kasneje pa še poživitveni odmerki - prvi po treh letih, kasneje na pet let. Ker obstajata dve različni cepivi, je shema cepljenja, ki ga opravijo bodisi zdravniki na območnih enotah inštituta za javno zdravje bodisi izbrani zdravniki, lahko tudi malce drugačna.
***
Preberite še
Kako se najučinkoviteje zaščititi pred klopi, kako je najbolje odstraniti tiste, ki so se že prisesali in kakšna je stopnja njihove okuženosti pri nas preberite v članku Diane Zajec Zaščita pred klopi - ne le priporočljiva, nujna.
S katerimi boleznimi vas lahko okužijo klopi iz slovenskih gozdov, kakšni so prepoznavni znaki bolezni in kako, če sploh, si lahko pomagate, preberite v članku Diane Zajec Velika škoda, ki jo lahko povzročijo filigranski zajedalci.
