Velika škoda, ki jo lahko povzročijo filigranski zajedalci

Okuženi klopi pri nas najpogosteje povzročijo lymsko boreliozo, nekoliko redkeje klopni meningoencefalitis, vsake toliko pa humano granulocitno anaplazmozo.

ned, 27.03.2016, 09:00

Preberite še

Kako se najučinkoviteje zaščititi pred klopi, kako je najbolje odstraniti tiste, ki so se že prisesali in kakšna je stopnja njihove okuženosti pri nas preberite v članku Diane Zajec Zaščita pred klopi - ne le priporočljiva, nujna.

Kako se lahko okužite s klopnim meningoencefalitisom (če verjamete ali ne, tudi s pitjem termično neobdelanega mleka ali uživanjem tako pripravljenih mlečnih izdelkov), kako se diagnosticira bolezen pri pacientih in kako poteka cepljenje, preberite v članku Diane Zajec, ki bo objavljen v ponedeljek, 28. marca, ob 9. uri na Delo.si.

S cepljenjem se je mogoče zaščititi le pred okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa; ta lahko povzroči bolezen možganskih ovojnic in centralnega živčnega sistema.

Klopni meningoencefalitis

Kot pojasnjuje prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, vbod okuženega klopa po približno dveh tednih povzroči blažje, približno teden dni trajajoče težave: slabo počutje, glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah, povišano telesno temperaturo. Potem se stanje izboljša, pri nekaterih posameznikih težave povsem izzvenijo, pri drugih pa se čez čas spet pojavijo. Bolezenski znaki so v tej fazi - zaradi prizadetosti možganskih open oziroma mening - bolj izraziti; glavobol je močnejši, telesna temperatura višja, pojavi se tudi bruhanje. Če je prizadeta še možganovina, gre za encefalitis - ta se pri obolelem kaže s tresenjem rok, prstov, tudi jezika, pojavijo se motnje zbranosti in spomina, včasih se jim pridruži zaspanost, lahko tudi omedlevica.

"V Evropi zaradi KME in posledične prizadetosti hrbtenjače do deset odstotkov obolelih ohromi. Največkrat sta prizadeta ramenski in kolčni obroč, včasih tudi dihalno mišičje. Ta prizadetost se le redko sanira. Kadar so prizadete dihalne mišice, je bolnik odvisen od umetne ventilacije, včasih za vse življenje. Človek, ki je videl bolnika v takem stanju, si resnično želi, da se kaj takega ne bi zgodilo nikoli in nikomur več," meni prof. Strle.

Sicer pa podatki za Evropo kažejo, da en odstotek obolelih zaradi KME umre, pri dobri tretjini pa ostane tako imenovani postencefalitisni sindrom - ni več povišane temperature in bruhanja, medtem ko ostale težave, ki so lahko res neprijetne in marsikomu zagrenijo življenje, žal ne izzvenijo. Ker zdravila proti virusu ni, medicina lahko obolelemu zagotovi le podporno oziroma simptomatsko zdravljenje.

Posebnost pri KME je, da do prenosa virusa lahko pride tudi z okuženim mlekom in mlečnimi izdelki, če ti niso toplotno obdelani.

Lymska borelioza

Drugače je pri lymski boreliozi, ki jo povzročajo bakterije, poimenovane borelije (borrelia burgdorferi). To obolenje je v Sloveniji najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi, glede na incidenco pa je slovenska populacija najbolj ogrožena na svetu.

Cepiva ni, naučinkovitejši zaščitni ukrepi so ustrezna oblačila, repelenti in pregledovanje kože.

Bolezen se kaže z različnimi kliničnimi slikami - najbolj je prepoznavna po rdečini, ki se širi navzven in v sredini bledi, dokler ne dobi oblike obroča. Zdravijo jo z antibiotiki - čim zgodnejši je začetek zdravljenja, tem boljši je končni rezultat, z veliko verjetnostjo preprečitve najtežjih zapletov.

Kožne spremembe (eritema migrans) po nekaj tednih ali mesecih izginejo same od sebe. Pri desetih odstotkih bolnikov bolezen preide v kronično obliko z nepopravljivimi spremembami na hrustancu in na kosteh. Prizadetost srca, ki je redka, se kaže z motnjami pri prevajanju električnega dražljaja - to je edina oblika LB, ki lahko povzroči smrt.

Prizadetost živčevja je zelo moteča, največ se kaže s hudimi pasastimi (stiskajočimi, zategujočimi) bolečinami (obroč okrog zgornjega dela trebuha ali prsnega koša); kje se pojavljajo, pa je odvisno od tega, kateri del živčevja je prizadet. Bolečine najpogosteje ponoči, ne morejo spati. Pogosto diagnoza šele, ko pride do ohromitve - najpogosteje ohromi ena stran obraza.

Kot poudarja Franc Strle, je prizadetost sklepov pri lymski boreliozi v Evropi manj pogosta kot v ZDA, ker imamo na stari celini nekoliko drugačne bakterije kot "čez lužo". "Prizadeti so predvsem veliki sklepi, zlasti kolena, gležnji, tudi komolci. Najprej se pojavijo bolečine, kasneje otekanje; bolečina po nekaj dneh ali tednih izigne, čez čas se pojavi na drugem sklepu."

Ta nihanja pri večini obolelih po nekaj mesecih ali letih izzvenijo, medtem ko pri desetih odstotkih bolnikov bolezen preide v kronično obliko z nepopravljivimi spremebami na hrustancu in na kosteh. "Prizadetost srca, ki je redka, se kaže z motnjami pri prevajanju električnega dražljaja - to je edina oblika lymske borelioze, ki lahko povzroči smrt, sicer pa ljudje zaradi te bolezni, ki lahko precej zagreni življenje, ne umirajo," pravi Franc Strle.

Humana granulocitna anaplazmoza

Redkejša bolezen, za katero so prav tako krivi klopi, je humana granulocitna anaplazmoza, ki jo povzroča bakterija anaplasma phagocytophilum. Čeprav je ta vročinska bolezen pri nas pogostejša kot kjerkoli drugje po Evropi, je še vedno redka. Sedem do 14 dni po vbodu klopa se pojavi povišana telesna temperatura, glavobol, hude bolečine v mišicah in sklepih. Krvne preiskave pokažejo znižano število belih krvničk in tudi krvnih ploščic.

Uspešno je predvsem zdravljenje z enim od antibiotikov (doksiciklin);  telesna temperatura pade najkasneje v 24 urah, stanje se dokaj hitro izboljša, a do popolnega ozdravljenja mora potem preteči še kar nekaj časa.

***

Preberite še

Kako se najučinkoviteje zaščititi pred klopi, kako je najbolje odstraniti tiste, ki so se že prisesali in kakšna je stopnja njihove okuženosti pri nas preberite v članku Diane Zajec Zaščita pred klopi - ne le priporočljiva, nujna.

Kako se lahko okužite s klopnim meningoencefalitisom (če verjamete ali ne, tudi s pitjem termično neobdelanega mleka ali uživanjem tako pripravljenih mlečnih izdelkov), kako se diagnosticira bolezen pri pacientih in kako poteka cepljenje, preberite v članku Diane Zajec, ki bo objavljen v ponedeljek, 28. marca, ob 9. uri na Delo.si.

Prijavi sovražni govor