Vsak dan kadi za 64 razredov 15-letnikov

Spremembe tobačnega zakona ščitijo predsvem otroke; mlajši ko je posameznik ob začetku kajenja, bolj bo zasvojen.

pon, 18.04.2016, 08:00
Tudi e-cigarete škodijo

Pokazalo se je, da elektronske cigarete, ki naj bi (ne dokazano) pomagale pri opuščanju kajenja, v resnici niso nič bolj zdrave kot drugi tobačni izdelki. Ena od glavnih sestavin tekočine in aerosola elektronskih cigaret je nikotin, sicer pa so v njem tudi različne arome, rakotvorne, dražilne in strupene snovi. Njihova vsebnost je v različnih elektronskih cigaretah različna. Največji problem pa je, da se uporaba tovrstnih cigaret povečuje med mladimi, tudi tistimi, ki sicer ne kadijo. Veljavna zakonodaja dostopa do e-cigaret ne ureja, zato so na voljo tudi mladoletnim – ti po prvih podatkih iz raziskave, ki jo zdaj izvaja NIJZ, po njih posegajo vse pogosteje.

Ljubljana – V Sloveniji devet odstotkov otrok, starih 15 let, že redno kadi. Za lažjo predstavo: vsak dan si cigarete prižiga za 64 razredov petnajstletnikov. Tretjina jih začne kaditi v tej starosti, številni precej bolj zgodaj – vsak šesti v starosti 13 let ali manj. Zato je novela tobačnega zakona usmerjena predvsem v zaščito otrok in najstnikov, ki se najpogosteje ujamejo v tržne pasti tobačne industrije.

»Na tako zgodnji začetek kajenja vplivajo številni, med seboj prepletajoči se dejavniki; med najpomembnejšimi je prav marketing tobačne industrije, torej oglaševanje, promocija, embalaža, tobaku dodani okusi pa tudi cena. Strožji ukrepi na tem področju so res nujni, kajti mlajši ko je posameznik ob začetku kajenja, bolj bo zasvojen, dlje bo kadil, več cigaret bo pokadil in manjša bo verjetnost, da bo kajenje lahko kadar koli opustil – bistveno pa se poveča verjetnost za pojav pljučnega raka ali, denimo, katerega od srčno-žilnih obolenj,« opozarja Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Gola statistika

Dober mesec trajajoča javna razprava o noveli zakona o omejevanju uporabe tobaka in tobačnih izdelkov se je končala 7. aprila, na svetovni dan zdravja. Ta je bil letos posvečen diabetesu, enemu od kroničnih obolenj, za obvladovanje katerih članice Unije vsako leto namenijo približno 80 milijonov evrov.

Znano je, da na nastanek sladkorne bolezni vplivajo številni dejavniki tveganja, med katerimi prednjačijo pomanjkanje gibanja, nepravilna prehrana in debelost - a med njimi je tudi kajenje. Pri kadilcih, ki pokadijo manj kot 20 cigaret na dan, se tveganje za nastanek sladkorne bolezni poveča za 25 odstotkov, pri tistih, ki vsak dan pokadijo več kot 20 cigaret, pa se tveganje poveča za kar 50 odstotkov. Dokazano je, da kajenje povzroča številna rakava obolenja, srčni infarkt, možgansko kap, težke bolezni pljuč, revmatoidni artritis, motnje erekcije in tudi bolezni oči, ki vodijo v slepoto. Pri mladih kadilkah se zmanjša možnost zanositve, verjetnost zunajmaternične nosečnosti je večja, prezgodnji porod, nižja porodna teža novorojenčka in nenadna smrt dojenčka so pogostejši.

Danes kadi vsak četrti Slovenec. Dve tretjini kadilcev zaradi strupenih snovi v tobačnem izdelku, ki se ob kajenju sproščajo, zboli; kadilci v primerjavi z nekadilci v povprečju izgubijo od deset do 15 let življenja. Znano je, da pri nas zaradi kajenja tobaka, ki dokazano zasvaja oziroma povzroča zasvojenost, vsak dan umre deset ljudi. Tobačni dim vsako leto povzroči več smrti kot aids, alkohol, prepovedana mamila, samomori in nesreče skupaj - v desetih letih toliko, kot ima Celje prebivalcev.

Gola embalaža

Zato na NIJZ opozarjajo, da bo le s celovitim programom ukrepov in z doslednim izvajanjem zakonodaje mogoče doseči preobrat na tem področju.

Avtorji zakonodajnih sprememb – te med drugim prinašajo licenčnine za prodajo tobačnih izdelkov, zmanjšanje dostopnosti (v Franciji imajo v povprečju eno prodajno mesto tobačnih izdelkov na 450 ljudi, pri nas eno na 80 ljudi), prepoved oglaševanja, omejitev uporabe elektronskih cigaret, ukinitev prepoznavnosti tobačnih znamk z uvedbo enotne embalaže, prepoved dodajanja arom – opozarjajo na pozitivne izkušnje na tem področju najnaprednejših držav: Irske, Islandije, Norveške, Velike Britanije in tudi Avstralije. Kmalu naj bi enotno embalažo, s katero je ledino na tem področju orala Avstralija, uvedli tudi na Irskem, v Franciji, Veliki Britaniji in na Madžarskem.

Jan Peloza, predsednik mladinske zveze Brez izgovora (NoExcuse), je povedal, da so v terenski raziskavi ugotovili, da pri nas mladi, čeprav še niso polnoletni, kljub že zdaj veljavnim omejitvam skoraj brez izjem z lahkoto pridejo do tobačnega izdelka. »Vzrok za to je predvsem interes prodajalcev,« je prepričan, pri čemer opozarja na preveliko dostopnost tovrstnih artiklov. Nova zakonodaja bo to spremenila, prav tako možnost prodaje tobaka v veletrgovinah pri blagajnah, kjer je tako rekoč celotni nabor oglaševalskih prijemov, usmerjen v mlade, ki so z vidika tobačne industrije najboljša, predvsem pa dolgo trajajoča »naložba«.

                                                                     Jan Peloza

Gola resnica

Vesna Kerstin Petrič, ki na ministrstvu za zdravje vodi sektor za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj, poudarja, da so države šest desetletij imele vse preveč popustljiv odnos do tobačne industrije. Slovenija je tega presekala pred natanko 20 leti, s sprejetjem tobačnega zakona – »kljub prizadevanjem plačanih lobistov tobačne industrije, ki jih je bilo včasih v državnem zboru, kjer so poskušali preprečiti sprejetje zakona, več kot poslancev. Toda ni jim uspelo in tudi danes je podpora javnega mnenja predlaganim strožjim ukrepom izjemna. Zato verjamem, da se bo Slovenija kmalu pridružila v tem pogledu najnaprednejšim in ozaveščenim državam.«

                                                                 Vesna Kerstin Petrič

Med takšnimi je, denimo, Irska – ne le na evropski, ampak na globalni ravni. Irski je po besedah vodje programa za nadzor nad tobakom pri evropskem regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Kristine Mauer-Stender uspelo, da bo kmalu uveljavila enako embalažo za vse tobačne izdelke. Irci so, kot je Mauer-Stenderjeva povedala na okrogli mizi STAkluba, sploh zelo prodorni, pa naj gre za popolno prepoved oglaševanja, ki bi merilo na otroke oziroma mladostnike, ali za prepoved kajenja v avtomobilu, če je v njem otrok, kajti tobačni dim odraščajočemu organizmu povzroči precej večjo škodo kot odraslemu.

Na Irskem je kajenje odraslih v 17 letih padlo za deset odstotkov (s 33 na 23), medtem ko se je delež otrok, ki kadijo, znižal z 28 na osem odstotkov. Do leta 2025 namerava Irska, ki v tovrstnih prizadevanjih ni osamljena, postati družba brez tobaka. To pomeni, da bi takrat kadilo le še (manj kot) pet odstotkov prebivalstva.

Na tej zakonodajni poti je zdaj tudi Slovenija.

Prijavi sovražni govor