Tiskane izdaje
Kot so opozorili na posvetu, je zaradi razpada multidisciplinarnih timov na področju otroške psihiatrije sodelovanje vseh služb včasih odvisno od osebnih poznanstev, ni pa to sistematično urejeno.
Po besedah Nataše Potočnik Dajčman iz omenjenega združenja, ki je organiziralo posvet V mreži služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov povezani strokovnjaki s področja vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva v državnem svetu, multidisciplinarna tima za otroško psihiatrijo obstajata le v zdravstvenem domu Kranj in v Mariboru.
Otroke obravnavajo na zaprtem oddelku za odrasle
Opozorili so tudi na pomanjkanje pedopsihiatrov, zlasti v Pomurski in Podravski regiji. Prav na teh področjih pa je po besedah Nuše Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje največ hospitaliziranih otrok zaradi duševnih težav.
A ob tem je ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina Leonida Zalokar opozorila, da v Sloveniji sploh ni zaprtega oddelka za otroke. Tako približno sto otrok na leto zapirajo v varovane psihiatrične oddelke za odrasle, kar je po njenem mnenju popolnoma neustrezno. Po njenih besedah menda na teh oddelkih uporabljajo proti otrokom prisilne ukrepe, večinoma so menda privezani in pod vplivom pomirjeval.
A pri tem je opozorila, da je podlaga za zapiranje otrok na zaprte psihiatrične oddelke za odrasle 15. člen zakona o duševnem zdravju. »Sramota, da to piše v zakonu,« je dodala.
Otroci ne dobijo pravočasne diagnoze
Po njenih izkušnjah so tudi otroci čedalje bolj bolni, pri njih se kaže izrazita agresivnost. Težava je, da ne dobijo pravočasno diagnoze in ustrezne oskrbe, zato se težave stopnjujejo. A šele ko pridejo do diagnoze, strokovnjaki v vzgojnem centru lahko prilagodijo metode dela s tem otrokom.
Da je treba imeti ustrezno in sistemsko urejeno skrb za duševno zdravje otrok, kaže tudi podatek, da se večini duševne težave začnejo pred 14. letom, ne glede na to, kdaj jim potem postavijo diagnozo.
Najpogostejše motnje v predšolskem obdobju so motnje izločanja, spanja, otroške motnje hranjenja, strah in tesnoba, samotolažilne navade in pervazivne razvojne motnje. V šolskem obdobju imajo otroci najpogosteje hiperaktivne motnje z motnjo pozornosti, težave imajo tudi s strahom, tesnobo, glavoboli in somatizacijskimi motnjami, depresijo, tiki, obsesivno kompulzivnimi motnjami in vedenjskimi motnjami.
V puberteti prevladujejo razpoloženjske motnje, od tega najbolj depresija, anksiozne motnje, samodestruktivno vedenje, obsesivno kompulzivne motnje, somatizacijske motnje, zlorabe drog in alkohola, motnje hranjenja, shizofrenija in bipolarna motnja razpoloženja.
Zalokarjeva in Potočnik Dajčmanova sta opozorili, da se v zadnjih 20 letih na področju psihiatrije otrok v Sloveniji ni veliko naredilo, stanje se po besedah Zalokarjeve celo slabša. Politika je po njunih besedah le ustanavljala različne delovne skupine, da bi jih začasno utišali, na koncu pa nihče ni udejanjil dokumentov oziroma priporočil, ki so jih pripravile delovne skupine.
***
Preberite tudi:
