Z rdečim alarmom nad padce

V nekaterih državah imajo e-varovanje za starejše povsod, v Veliki Britaniji ga predpiše zdravnik.

sre, 04.04.2018, 12:00
Božidar Voljč, zdravnik, predsednik KME

Ogromno izkustvenega in strokovnega potenciala ob odhodu v pokoj ostaja neizkoriščenega. Starejše bi bilo dobro aktivno vključevati v lokalne skupnosti, da bi lahko čim dlje ostali mobilni, neodvisni in samostojni doma. Za to so najpomembnejši zdrav način življenja, socialni stiki in gibanje, predvsem hoja, kar je velik izziv za nevladne organizacije: planince, kolesarje, pohodnike.

Branko Ledinek, predsednik Skupnosti občin RS

Zelo sem naklonjen prizadevanjem, da bi ostali starejši lahko čim dlje doma. Vse oblike pomoči na domu so dobrodošle. Občina Rače - Fram pomaga svojim občanom plačevati pomoč na domu. Projekt Telekoma za varnost na domu poznam in se mi zdi dobrodošel. Če bi Telekom ali občani dali pobudo za storitev, bi jo v naši občini in v skupnosti občin podprli.

Prejšnji teden je padla babica. Čeprav so živeli v isti hiši, so jo svojci našli šele naslednji dan in zato je umrla. Če bi bila prometna nesreča, bi bilo v časopisu. Ker je padla doma, ni prišlo v medije. Takih padcev je dvakrat več kot prometnih nesreč. Kako preprečiti nepotrebne smrti?

Z oskrbo starejših se ukvarja vsa Evropa, Slovenija pa bi se zaradi hitrejšega staranja prebivalcev morala še bolj. Ni prava rešitev, da bi šli vsi v domove upokojencev, nasprotno, želja starejših in tudi cilj vsake razvite družbe sta, da ostanejo čim dlje doma.

Kdo bo izračunal, kolikšen je prispevek starejših

»Napačna misel je, da so starejši strošek družbe. Če bi ekonomisti izračunali, kolikšen je njihov prispevek, bi družba na starejše gledala drugače. Izjemno veliko upokojencev pazi svoje vnuke. Finančno podpirajo družine svojih otrok tudi na druge načine. Nihče ne ve, koliko mladih družin v celoti živi od pokojnin njihovih staršev. Prenašajo pa se tudi znanje in izkušnje. Ogromno izkustvenega in strokovnega potenciala ob odhodu v pokoj ostaja neizkoriščenega. Vse to bi bilo treba uporabiti in ovrednotiti, starejše pa aktivno vključevati v lokalne skupnosti, da bi lahko čim dlje ostali telesno in duševno aktivni, mobilni, neodvisni in samostojni doma,« je povedal zdravnik Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko.

Pomoč starostnikom

Medtem ko razvite države Evrope že desetletje in več razvijajo raznotere oblike pomoči za čim dolgotrajnejše življenje doma, ki je cenejše in prijaznejše kot odhod v dom upokojencev, v Sloveniji pogoji za to niso ugodni. Že dve desetletji je pripravljen zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi uredil finančne in kadrovske vire za pomoč starejšim na njihovih domovih, a ga nobena vlada ne pošlje v parlament. Evropska komisija je dala zato naši državi že trikrat priporočilo, mnogi naši stari pa živijo osamljeni in brez varstva.


Infografika: Delo

»Nekateri so sami ves teden, ne da bi se s komerkoli pogovarjali. V primeru padca, slabosti, bolezni ali socialne izključenosti ne dobijo pomoči, ko jo potrebujejo. Morala bi se vključiti država,« meni Peter Pustatičnik, vodja projekta e-oskrba v Telekomu Slovenije.

Telekom je lani v okviru nacionalnega programa Pametne specializacije skupaj z UKC, Zvezo društev upokojencev Slovenije, medicinsko fakulteto, NIJZ in Inštitutom Antona Trstenjaka ponudil novo socialnovarstveno storitev oskrbe na daljavo, ki zagotavlja večjo varnost bivanja starejših na svojih domovih.

»Bistveno je, da se v primeru padca ali kake druge nuje sproži alarm brez dotika z gumbom in da čim prej pride pomoč,« pove Pustatičnik.

Padec pogost vzrok smrti

Padci so izjemno velika težava starostnikov. V EU je zaradi posledic padcev starostnikov 21 milijard evrov stroškov na leto, kar je dvakrat več od stroškov zaradi posledic prometnih nesreč. Padec starostnika obremeni zdravstveni sistem v EU s povprečno 9600 evri. V Sloveniji po podatkih zdravstvene blagajne (ZZZS) pristane na zdravljenju v bolnišnicah zaradi padcev vsako leto okoli 16.500 ljudi, skoraj polovica (8000) jih je stara več kot 64 let.

Povprečni izdatek ZZZS za zdravljenje poškodbe po padcu je 3630 evrov, izdatki zdravljenja vseh padcev pa 46 milijonov evrov na leto. Poleg finančnih pa so alarmantne tudi druge posledice. Analiza za leto 2012 kaže, da je tistega leta padlo 25.830 ljudi, in sicer 17.819 žensk in 8011 moških. Četrtina vseh, ki so padli, je bila starejša od 65 let. Zaradi posledic padcev je umrlo 524 ljudi, in sicer 304 ženske in 220 moških.

Neprilagojena stanovanja in bolezni

Kako padce preprečiti? Težko. Stanovanja bi morala biti prilagojena starejšim. V praksi padec velikokrat zakrivi preproga, ob katero se spotakne starostnik, ali stopnice, po katerih težko gre. Načrtovanje hiš in stanovanj, ki jih v večini gradimo ali kupujemo v mlajših letih, je zato bistvena za življenje v starosti.

Veliko padcev povzročijo tudi kronične bolezni, srčna in možganska kap, pa tudi splošna oslabelost. Takrat je izjemno pomembno, da bolnika, ki je padel, čim prej najdejo in ga prepeljejo do zdravniške pomoči. Toda raziskave kažejo, da od padca do pomoči pri starostniku mine v povprečju 18 ur.

Tudi zato je pri skoraj tretjini starostnikov padec vzrok za prezgodnji odhod v dom upokojencev, precej jih zaradi padca tudi umre. Telekomova storitev Varni in povezani na domu pospeši pomoč. Senzorji opazujejo bivališče, človeka pa lahko spremljajo tudi na vrtu, na sprehodu ali v gorah. Kadar zaznajo, da je oseba padla ali da je zgolj spremenila svoje dnevne navade, se samodejno sproži alarm.

Alarm za pomoč

Primer: Nekdo ponavadi vstaja med sedmo in osmo uro zjutraj, nato je 15 minut v kopalnici. Nekega dne ne vstane ali je v kopalnici pol ure. Pametni tehnološki oblak v prostoru »vidi«, da opazovani odstopa od svojega vzorca in sproži oranžni alarm. Če zazna padec, sproži rdeči alarm. Alarm vidi medicinska sestra v asistenčnem centru, ki pokliče v stanovanje. Če se stanovalec oglasi, se z njim pogovori, nato ustrezno ukrepa. Če pa se stanovalec ne oglasi, sestra takoj pokliče reševalce na številko 112 in svojce.

Tako dobi starostnik zdravniško pomoč in pomoč svojca v čim krajšem času. To je pomembno zlasti pri možganski kapi, pa seveda pri drugih padcih, katerih posledica je poškodba. Ne samo da poškodovani zaradi bolečin trpi, vmes lahko tudi izkrvavi ali se podhladi, zdravljenje pa je zaradi pozne pomoči tudi bistveno daljše, manj uspešno in dražje.

Najboljša Velika Britanija

»Če bi tak varnostni sistem imeli doma, bi moja mama še živela,« je povedala ena izmed poslušalk, ki jim je Telekom predstavil svoje rešitve. »Storitev kupujejo otroci za svoje starše. V nekaterih državah imajo storitev oskrbe na daljavo povsod, kjer živijo starejši. V Veliki Britaniji, denimo, predpiše e-oskrbo zdravnik. Z varovanjem starostnikov na daljavo lahko preprečimo veliko prezgodnjih smrti,« je povedal Pustatičnik.

Velika Britanija je država z najvišjim deležem oskrbe na daljavo (glej graf). Na Nizozemskem načrtujejo do leta 2030 vse starejše od 65 let opremiti z varnostnimi sistemi. Slovenija je po tem kazalniku na repu Evrope.

Tehnologija skupaj z ljudmi

Ali bo človeštvo rešila tehnologija? Odgovor so poskušali najti na okrogli mizi na temo aktivnega staranja, ki so jo prejšnji teden organizirali v okviru »HealthDays.si«. Tehnologija je samo sredstvo, poglavitna je storitev, ki je »za njo«, torej ljudje, ki s pomočjo tehnologije pridejo na pomoč človeku v težavah, je menil Igor Košir iz Razvojnega centra Srca Slovenija, enega od 300 podjetij, ki se pri nas ukvarjajo z razvojem visokih tehnologij – zadnja leta prednjači zdravje. V Sloveniji je zdaj 394.500 ljudi, starejših od 65 let, mednje pa že čez nekaj let prihaja povojna »baby boom« generacija, ki bo to starostno skupino še bistveno okrepila. Potreb in z njimi povezanih možnosti bo torej ogromno.

Prijavi sovražni govor