Tiskane izdaje
Po veljavnih pravnih okvirih, tudi po kodeksu medicinske deontologije, je zdravnikom še vedno prepovedano vsakršno ukvarjanje z dopolnilnim zdravljenjem, najsi bo to homeopatija ali katera od drugih, predvsem alternativnih metod, ki niso znanstveno dokazane in zelo odstopajo od preverjenih načinov diagnostike in zdravljenja.
Tako zdravniku, ki mu je poleg uradne medicine blizu tudi homeopatija, formalno še vedno grozi odvzem licence. Po drugi strani pa je znano, da je uradna medicina pri takšnih praksah že nekaj časa pripravljena zamižati na eno oko, zato v zadnjem času odvzema licenc iz teh razlogov ni več.
Pripravljen pa je tudi osnutek prenovljenega kodeksa zdravniške etike, s katerim tako zdravniško društvo kot zbornica želita nadgraditi in posodobiti zdaj veljavnega. Za nastanek aktualnega dokumenta, ki pomeni etično biblijo zdravniškega poslanstva, je zaslužen prof. dr. Matjaž Zwitter, predstojnik oddelka za medicinsko etiko in pravo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.
»Ukvarjanje zdravnikov s homeopatijo novi kodeks dekriminalizira. Tega početja ne spodbuja, a tudi prepoveduje ga ne – ne več. Razlogov za prepoved ni, če zdravnik homeopatijo uporablja kot dopolnilno zdravljenje. Če pa bi zdravnik hotel zdraviti malarijo izključno s homeopatskimi zdravili, kot se je to zgodilo pred leti, ko je bolnik, kot je znano, umrl, bi bilo to seveda v nasprotju z novimi določbami kodeksa,« pojasnjuje prof. Zwitter, ki je bil sicer dolga leta vodja tima za pljučne tumorje na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Šesti člen novega kodeksa zdravniške etike je jasen: »Dopolnilni postopki so dopustni le ob izvajanju preverjenih načinov diagnostike in zdravljenja ter pri polni obveščenosti bolnika. Alternativni postopki kot nadomestek preverjenih načinov diagnostike in zdravljenja zdravniku niso dovoljeni.«
A kodeks, ki ga morata potrditi dva organa – skupščina zdravniške zbornice in skupščina zdravniškega društva –, še ni sprejet. Zbornična skupščina v stari sestavi, ki jo je po nedavnih volitvah že nadomestila nova, pri glasovanju o kodeksu ni dosegla zahtevane dvetretjinske večine; za sprejetje kodeksa je glasovalo 59 poslancev. To pomeni, da je za sprejetje tega dokumenta zmanjkal en sam glas.
Zdaj še ni jasno, na kateri od sej nove skupščine zdravniške zbornice bodo poslanci glasovali o tem pomembnem dokumentu, ki ga bo morda treba tudi na novo predstaviti in omogočiti ponovno razpravo o njem.
»Spremembe so še vedno mogoče. Skupščina zdravniškega društva bo novembra, zato bo kodeks najverjetneje sprejet proti koncu leta, nič prej,« meni Matjaž Zwitter.
Do zdaj nadzora
Občasno dela tudi v Nemčiji, kjer kombiniranje obeh pristopov ni sporno. V Sloveniji pa se je dr. Gross prav zaradi restriktivne zakonodaje in stanovskih omejitev na tem področju sam prijavil zdravniški zbornici – kot zdravnik, ki zdravi tudi s homeopatijo. Kolege je prosil za pojasnila, kaj sploh sme in česa ne. Njegova želja, da slovensko zdravništvo revidira svoj odnos do dopolnilnih metod zdravljenja, ni bila osamljena – celo dekana obeh medicinskih fakultet, ljubljanske in mariborske, sta pozvala k ureditvi razmerij med uradno medicino in homeopatijo.
»To, da se bo to področje vendarle dekriminaliziralo in da bo homeopatija tudi v Sloveniji končno postala del uradne, ne pa tudi klasične medicine, je lahko le dobro – ne le za zdravnike, ampak predvsem za paciente,« meni dr. Gross, ki je izpit iz homeopatske medicine moral opraviti pri bavarski zdravniški zbornici.
»Tamkajšnja zbornica je odgovorna za kakovost in varnost medicine – tudi homeopatske. Ko bo torej homeopatija postala del uradne medicine na Slovenskem, bo zdravniška zbornica lahko poskrbela tudi za ustrezen nadzor nad delom zdravnikov, ki bodo svojim pacientom dopolnilno pomagali s homeopatijo. Do zdaj pa se s preverjanjem strokovnosti in usposobljenosti za prakticiranje homeopatske medicine ni ukvarjal nihče,« še opozori dr. Joachim Gross.
Kar zadeva homeopatska zdravila, je leta 2011, dve leti in pol po sprejetju pravilnika o uporabi homeopatskih zdravil v humani medicini, na podlagi pozitivne ocene o kakovosti, varnosti in učinkovitosti dovoljenje za promet pri nas dobilo prvih 17 zdravil.
Na voljo je 80 registriranih (monokomponentnih) homeopatskih zdravil; njihov seznam v centralni bazi zdravil je obsežen, saj je celoten nabor naveden na kar 37 straneh. Seveda pa prav vsakega od teh zdravil v lekarnah ni – so pa, seveda, teoretično dosegljiva vsa, lekarna jih mora le naročiti. Na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke trenutno obravnavajo še 18 vlog za pridobitev dovoljenja za promet.
Homeopatska zdravila so na voljo v 128 lekarnah; 275 magistrov farmacije je opravilo vsaj osnovni program izobraževanja iz homeopatije. To pomeni, da smejo svetovati glede tovrstnih zdravil za samozdravljenje, s katerimi je mogoče ublažiti ali odpraviti konkretne težave.
