Ali lahko zmanjšamo število obolelih za gripo?
sre, 11.01.2017, 12:00
Ali lahko zmanjšamo število obolelih za gripo?
Cepljenje je v zgodovini medicine naredilo več dobrega kot vsi zdravniki skupaj. Cepljenje proti gripi tako ni tak bavbav.

V zadnjih dveh tednih se ponovno srečujemo s povečanim številom okužb dihal. Sicer kroži med ljudmi več različnih virusov, v ospredju pa so spet virusi gripe. Zdravniki v ambulantah družinske medicine, dežurnih ambulantah, na internističnih pulmoloških in infektoloških oddelkih se ponovno srečujemo z navalom obolelih zaradi teh okužb. Razmere na urgencah, še zlasti na internistični prvi pomoči in v sprejemni ambulanti infekcijske klinike so skoraj neobvladljive.

Zakaj se nam zdi, da je vsako leto huje?

Pri tem, da so zmogljivosti na naših urgencah že nekaj let nespremenjene, je najverjetneje osnovni problem staranje populacije in s tem povezano povečevanje števila ljudi z ne eno, temveč več kroničnimi boleznimi (predvsem kronične bolezni pljuč in srca ter bolniki s sladkorno boleznijo).

Ti bolniki bistveno težje prebolevajo te vrste okužb. Gripa je zanje lahko celo usodna. Pogosto se zaplete zaradi pljučnice in poslabšanja že omenjenih kroničnih bolezni. V zadnjih letih med ljudmi krožijo tudi takšni virusi gripe, ki lahko povzročijo hude zaplete tudi pri mlajših, sicer zdravih ljudeh.

Tu se lahko vprašamo, kaj lahko ljudje nasploh, ne le zdravniki, naredimo, da bi zmanjšali obseg okužb v tem letnem času. V prvi vrsti se moramo držati nekaj osnovnih ukrepov. Treba se je izogibati obolelim. Predvsem to velja za babice in dedke, ki naj se, če je le mogoče, izognejo stiku z obolelim otrokom in vnukom.

Če ni mogoče preprečiti stika z bolnimi, je zelo pomemben ukrep higiena rok (umivanje in razkuževanje). Koristno je tudi občasno zračenje stanovanja. Še bolj pomembno je, da takrat, ko zbolimo, ostanemo doma in ne vozimo bolnih otrok v vrtec in šolo, kajti s tem le širimo virus na druge.

Včasih je veljalo, da se moraš ob vročini, gripi, angini za teden dni uleči v posteljo, danes pa tega skoraj nihče več ne upošteva. Tempo življenja, zahteve delodajalcev (ti bi morali »nagnati« bolne domov, saj si ne želijo še več obolelih) in strah pred izgubo zaposlitve marsikdo postavi pred svoje zdravje. Prebolevanje gripe stoje pa ima lahko za posledico pljučnico in celo, k sreči redko, odpoved pljuč in vnetje srčne mišice.

Vsakdo se mora zavedati, da pravzaprav s takšnim ravnanjem ne škodi le sebi, temveč tudi drugim.

No, pa smo prišli še do najpomembnejšega ukrepa, s katerim bi si lahko pomagali oziroma s katerim bi si morali pomagati − to je cepljenje proti gripi. Cepljenje v veliki večini primerov preprečuje okužbo ali vsaj omili potek bolezni.

Toda Slovenija je ena izmed držav, v kateri je precepljenost pred gripo zelo nizka.

Zakaj je tako? V prvi vrsti se mi zdi, da je glas peščice, ki cepljenje razume kot škodljivo oziroma kot vzrok za nekatere bolezni (znanstveno povezava ni potrjena), zelo dobro slišen in medijsko podprt, bistveno bolj kot glas nas zdravnikov, ki cepljenja zagovarjamo.

Nekako se je ustvarilo splošno mnenje, da cepljenje tako in tako ne pomaga, da ljudje, ki so cepljeni, še bolj zbolevajo in da ima cepljenje številne stranske učinke.

Cepljenje proti različnim boleznim je v zgodovini medicine naredilo več dobrega kot do danes vsi zdravniki skupaj. Črne koze so izkoreninjene, tetanusa skoraj ne srečamo več, enako velja za davico, oslovski kašelj in nekatere otroške bolezni (rdečke, ošpice). In še bi lahko našteval.

Res je, da cepivo proti gripi ni stoodstotno učinkovito, ker ga pripravijo na podlagi predvidevanj, kateri tipi virusa bodo krožili med ljudmi v prihajajočem letu − vendar je kljub temu toliko učinkovito, da na dolgi rok pomembno zmanjša število obolelih.

Če bi bila precepljenost za gripo dovolj visoka, bi zbolevalo manj aktivnega prebivalstva. Posledično bi zmanjšali verjetnost okužb tudi pri rizični populaciji s kroničnimi boleznimi, kjer bi bili zapleti po gripi pomembno redkejši, če bi bila tudi v tej skupini precepljenost dobra.

Verjemite, da je zapletov, povezanih s cepljenjem, zanemarljivo malo v primerjavi z vsesplošno koristjo. Z avtomobilom se skoraj vsi vozimo − kljub temu da vemo, da se lahko zaletimo, mar ne? Zavestno prevzamemo to tveganje. Enako bi moralo veljati za cepljenje, kjer je tveganje za zaplet veliko veliko manjše kot pri vožnji z avtomobilom.

Naj zaključim s to mislijo: s cepljenjem proti gripi ne koristite le sebi, temveč tudi vašim najbližjim, še zlasti starejšim članom družine s kroničnimi boleznimi, svojim sodelavcem in posledično celotni skupnosti.

In verjemite, cepljenje proti gripi ni bavbav.

***

Prim. mag. Matjaža Turela veseli, ker ga je strokovna pot pripeljala v interno medicino, natančneje področje pljučnih bolezni in tudi transplantacijske medicine. Ta zdravniku širi obzorje, bogati njegovo znanje, krepi etiko, sproža razmišljanje o temah, povezanih s filozofijo. Veseli pa ga tudi to, da je pravzaprav po naključju zašel na področje športne medicine in tako skupaj s športniki doživel in doživljal številna svetovna prvenstva in olimpijske igre.

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.

Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.

Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

dr. Erik Brecelj, kirurg

Sabina Senčar, ginekologinja

Gabrijel Fišer, kirurg

Diana Zajec, novinarka

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog



Ali lahko zmanjšamo število obolelih za gripo?

Foto: Fivestaruc.com

Prijavi sovražni govor