Kovačeva kobila je vedno bosa
sre, 20.12.2017, 12:00
Kovačeva kobila je vedno bosa
Zakaj se zdravstveni delavci ne cepijo proti gripi? Zakaj dajejo slab zgled celotni populaciji?

Vsak je že slišal za gripo, bodisi trebušno ali pa tisto, ki te kuha in trga po kosteh. Ta je del vsakdana zdravstvenih ustanov v zimskih mesecih. Te pogosto pokajo po šivih zaradi poplave pacientov in pomanjkanja zdravstvenih delavcev zaradi okužbe z gripo. Na leto gripa namreč prizadene okoli deset odstotkov prebivalcev Slovenije. Hkrati je nevarna predvsem zaradi zapletov, ki najbolj ogrožajo starejše osebe in kronične bolnike, pri katerih se lahko močno poslabša zdravstveno stanje.

Na delavnicah projekta Imuno velikokrat pokažemo grafe precepljenosti za gripo v Sloveniji pri splošni populaciji in tudi pri zdravstvenih delavcih. Precepljenost proti gripi je v Sloveniji med najnižjimi med državami Evropske unije. V sezoni 2016/2017 se je proti gripi cepilo le tri odstotke slovenskega prebivalstva, okoli deset odstotkov starejših nad 65 let in okoli deset odstotkov zdravstvenih delavcev. Odstotki kažejo, da Slovenija ne dosega zahtev Svetovne zdravstvene organizacije, ki cilja na 75-odstotno precepljenost rizičnih skupin.

Pogosto naletimo na vprašanje, na katero lahko odgovorimo le s kislim »ne vem«. To vprašanje je: »Zakaj se zdravstveni delavci ne cepijo proti gripi?«

Velikokrat sem se spraševala o razlogih, zakaj je precepljenost zdravstvenih delavcev proti gripi tako slaba. Najdem in slišim le izgovore, ne pa konkretnih razlogov. Od tega, da je učinkovitost cepiva nizka, do tega, da se je posameznik že v preteklosti cepil in kasneje kljub temu zbolel za gripo. Nekateri zdravstveni delavci trdijo, da bodo v primeru okužbe z gripo ostali doma in ne bodo predstavljali nevarnosti za paciente. Pozabljajo pa, da je gripa lahko tudi asimptomatska. Torej žal lahko necepljen in navidezno zdrav človek kljub temu širi bolezen.

Najboljša precepljenost je na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Konkretno se je v letošnjem letu cepilo kar 90 odstotkov zdravnikov in 64 odstotkov medicinskih sester. Osebje, ki je vsakodnevno v stiku z nalezljivimi boleznimi, se zaveda posledic slabe precepljenosti in poskrbi za zadostno zaščito. Zdravstveni delavci, ki niso v stiku s to vejo medicine, lahko hitro pozabijo na pomembnost precepljenosti ali pa jim preprosto ni mar.

Dobro precepljenost smo zagotovili tudi med študenti medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Precepljenost študentov obeh fakultet znaša dobrih 50 odstotkov, kar je več, kot je delež precepljenosti zdravstvenih delavcev v Sloveniji. Zavedanje o pomembnosti cepljenja se je med študenti vzpostavilo z dobrim oglaševanjem in izobraževanjem projekta Imuno in projekta Vakcinet o pomembnosti cepljenja.

Gripa je virus, ki se hitro spreminja. Vsako leto je treba predvidevati določene seve, ki bodo krožili v prihajajoči sezoni, in na podlagi tega pripraviti cepivo za sezonsko gripo. Če določen sev ni zajet v cepivu, se lahko pojavi bolezen kljub cepljenju, seveda zaradi seva, ki ni bil zajet v cepivu. Učinkovitost cepiva je resda 60 ostotkov nižja kot pri drugih cepljenjih, vendar je zadostna, da na leto lahko reši precej življenj in prepreči hospitalizacije, zaplete in posledice bolezni.

In zakaj je precepljenost pri zdravstvenih delavcih tako pomembna? Zdravstveni delavci so zaradi izpostavljenosti bolj ogroženi za okužbo in ocenjeno je, da v Evropi za gripo zboli 20−25 odstotkov zdravstvenih delavcev na leto. Okužba z gripo predstavlja za zdravstvenega delavca nevarnost obolenja in prav tako nevarnost za paciente, ki jih ta zdravstveni delavec oskrbuje.

V zdravstvenih ustanovah, kjer je precepljenost osebja visoka, opažajo nižjo stopnjo obolevnosti, hospitalizacij in smrti zaradi gripe ali zapletov.

Torej − zakaj se zdravstveni delavci ne zaščitijo proti gripi? Zakaj dajejo slab zgled celotni populaciji? Ali se ne zavedajo pomembnosti cepljenja?

Treba je stopiti skupaj in z dobrim zgledom spodbuditi ljudi k cepljenju. Treba je povečati delež precepljenosti, predvsem pri ogroženih skupinah. Treba je spodbuditi zdravstvene ustanove, da zagotovijo ustrezno precepljenost njihovih zaposlenih.

Poudarimo pa lahko, da se delež precepljenih zdravstvenih delavcev v zadnjih letih povečuje. Prav tako se viša zavedanje o pomembnosti zaščite proti gripi in oglaševanje zdavstenih ustanov. Upamo le, da bomo v prihodnjih letih lahko dosegli večjo zaščito osebja in pacientov, da bodo bolnišnice pozimi lažje zadihale in se osvobodile gneče pacientov z gripo. In upamo, da gripa nekoč ne bo del zimskega vsakdana zdravstvenega delavca.

Eva Vrščaj je študentka petega letnika medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja projekta Imuno, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Sama je velika zagovornica cepljenja in aktivistka na tem področju.

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

Sabina Senčar, ginekologinja

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

Gabrijel Fišer, kirurg

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

Eva Vrščaj, študentka medicine

***

Po dosjeju zdravstvenih blogov brskajte TUKAJ.


Kovačeva kobila je vedno bosa

Treba je stopiti skupaj in z dobrim zgledom spodbuditi ljudi k cepljenju. Treba je povečati delež precepljenosti, predvsem pri ogroženih skupinah. Foto: Reuters

Prijavi sovražni govor