Prispela je bodočnost

Bodočnost je prispela danes, s hitrim vlakom nevrotehnologije.

Objavljeno
06. december 2017 13.00
Posodobljeno
06. december 2017 13.00
Zvezdan Pirtošek
Zvezdan Pirtošek

Od nekdaj je človek sanjal in zdaj − v prvih oblikah − dočakal, da neopažen lahko opazuje misli drugega, ugotavlja bolezni in osebnostne značilnosti sočloveka, nepovabljen lahko uravnava njegove namene, čustva, vpliva na njegove odločitve, svoje lastne duševne in telesne sposobnosti pa − sicer zdrav − z različnimi substancami in tehnikami krepi.

Nevrotehnologija (npr. vmesnik med možgani in računalnikom) omogoča, da ob izteku 2017 nepomični bolnik le z voljo svoje misli premika kurzor po zaslonu računalnika, pošilja maile svojim znancem in upravlja svoje stanovanje ali raziskovalni laboratorij. Radiologu barvne packe na sliki zatilnega predela možganov povedo, da je slikani preiskovanec razmišljal o človeškem obrazu, ne o pokrajini. Tri opice, vsaka v svojem prostoru, prek vmesnika med računalnikom in svojimi možgani v pričakovanju nagrade sinhronizirano premikajo avatarsko okončino. Če zabeležimo in analiziramo način pritiskanja na tipkovnico mobilnega telefona, lahko dokažemo upad motoričnih sposobnosti, morda kot prvi znak Parkinsonove bolezni; način, kako nosimo in rokujemo z mobilnikom, pa kot zgodnji znak Alzheimerjeve bolezni.

Ameriška vojska izvaja prve poskuse z možganskim vsadkom, ki ugotovi vzburjenost predelov za razpoloženje in jih, brez intervencije zdravnika, ublaži. Ta vsadek omogoči hipen vpogled in sledenje korelatov notranjih občutkov posameznika; kar zna biti posebej koristno na bojnem polju. Znanstveniki iz Stanforda so na podlagi računalniškega programa analize fotografij obraza v 90 odstotkih pravilno ugotovili spolno usmerjenost preiskovancev; napovedujejo, da bo umetna inteligenca zdaj zdaj pravilno uvrstila tudi posameznikovo politično opredelitev, nagnjenost h kriminalu ali terorizmu in vrsto drugih značilnosti.

Kako osupljivo in nepričakovano smo ljudje na nekaterih miselnih področjih začeli zaostajati za stroji. Dramatični primer je igra (AlphaGo), kjer je računalnik pred letom dni prepričljivo premagal najboljšega mojstra. Po tej zmagi so računalniku prepustili, da se uči sam − z osupljivim, izredno izboljšanim rezultatom. Proces samoučenja je bil čisto nov, ustvarjalen, računalnik ni posnemal človekovih izkušenj, ampak v kratkem času odkril izvirne pristope, za katere bi ljudje »potrebovali tisočletja«. Drug primer je program FaceNet, ki med milijoni obrazov hipoma spozna tistega pravega.

Platon je nasprotoval klesanju črk v kamen; s črkami se bo na kamen prelil tudi naš spomin. In hudičevo je seme tiskarja Gutenberga; z njegovimi knjigami se bo razsulo in med nevrednimi izgubilo znanje posvečenih. Ne eno ne drugo se ni uresničilo, oboje nas je pravzaprav obogatilo. Tudi tako, da je spremenilo naše možgane. Bo z nevrotehnologijo in umetno inteligenco podobno? Klinične, družbene in civilizacijske koristi, ki jih prinašata, so osupljive. In vendar je tokrat, 2500 let po Platonu in 500 let po Gutenbergu, ena pomembna razlika: nevrotehnologija bo preoblikovala človeško v nas na radikalno drugačen, nov način: naši možganski procesi se bodo vpeli v inteligenco stroja, naša telesa in gibalno-čutni deli možganov pa − ne več nujno potrebni − odložili v skladišče rezervne opreme.

Negotovi smo. Včasih nas je strah, da v prepletu možganov in žic izgubljamo nekaj intimno človeškega. Drugič nas opija iluzija naših novih skoraj božanskih zmožnosti. Ne eno ne drugo ni modro. Nevrotehnologijo je treba razvijati, a na način, ki bo zagotovil spoštovanje in zaščito človeka. Uporabo, komercialni prenos in prodajo »nevro« (električnih, slikovnih ...) podatkov bi bilo treba urediti, morda na podoben način, kot je urejena prodaja humanih organov; posameznikovo identiteto in avtonomijo pa zaščititi kot osnovni človekovi pravici. Substance in tehnologije za krepitev mentalnih in telesnih zmožnosti bi popolna prepoved bržkone potisnila v podzemno ilegalo, in bolje bi bilo − podobno kot pri editiranju genov − sprejeti ustrezne smernice za njihovo uporabo.

Ni potreben brezglavi laissez-fair niti zadrto nasprotovanje napredku in znanosti; potrebujemo le več etike. Tiste prastare, ki jo poznamo vsi ljudje in ji zdravniki, sestre in raziskovalci že tisočletja intuitivno sledijo; tiste starejše, ki jo je 20. stoletje v Helsinkih in drugje zapisalo v obliki različnih deklaracij; in tiste nove, »nevro« etike, ki jo narekuje vstop človeka v negotovi svet novih tehnologij, novih resnic in novih zavesti.

***

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je nevrolog in univerzitetni učitelj, predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in dober poznavalec področja nevrodegenerativnih možganskih bolezni.

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

Sabina Senčar, ginekologinja

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

Gabrijel Fišer, kirurg

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

Po dosjeju zdravstvenih blogov lahko brskate TUKAJ.



Prispela je bodočnost

Včasih nas je strah, da v prepletu možganov in žic izgubljamo nekaj intimno človeškega. Foto: Michael Dalder/Reuters