Tiskane izdaje
Homeopatija in sodobna medicina sodelujeta v dobro bolnika in se ne izključujeta nikjer, tudi pri ukrepanju proti danes tako aktualni naraščajoči protimikrobni odpornosti ne.
Omenjeni problem je posledica premalo nadzorovanega predpisovanja antibiotikov in zato prehitre in pogosto nepotrebne aplikacije teh zdravil pri pacientih, ki prebolevajo infekcije, pri katerih je ta terapija strokovno utemeljena.
Nepravilna in čezmerna uporaba protimikrobnih zdravil tako pri ljudeh kot pri živalih pospešuje proces rezistence (odpornosti). Če ljudje z virusnimi okužbami, kot so prehladi in gripe, za odpravljanje težav uporabijo protimikrobna zdravila, to privede do kontradiktornih posledic: človek se ne pozdravi, mikroorganizmi pa razvijajo odpornost na terapijo.
Rezistenco pogosto spremljajo tudi druge težave, predvsem močneje izraženi stranski učinki in podaljšanje časa zdravljenja takšnega bolnika, kar povečuje stroške zdravstvenega sistema in podaljšuje bivanje bolnikov v bolnišnicah. Pogosteje je potrebna intenzivna oskrba bolnika, kar je dodatno ekonomsko breme tako za družinski proračun obolelega kot tudi za njegovega delodajalca in za celoten zdravstveni sistem.
Širše gledano pa se učinkovitost protimikrobnih zdravil zmanjšuje v nevarni smeri tudi za družbo nasploh, saj so ta nepogrešljiva pri operacijah, transplantacijah in drugih kompleksnih terapijah, kjer je tveganje za okužbe zelo visoko.
Danes se že soočamo s pojavom tako imenovanih »superbugs«, »superbakterij«; po bolnišnicah in oddelkih za intenzivno nego na vseh koncih sveta se spopadajo z bakterijami, odpornimi na skoraj vse trenutno znane učinkovine iz skupine protimikrobnih zdravil. Tako se zgodi, da pacient, ki je sicer uspešno prestal povsem rutinsko operacijo, umre zaradi okužbe, ki jo je dobil v bolnišnici.
Farmacevtska industrija je primorana vlagati v raziskave za prepoznavanje in odkrivanje novih mikroorganizmov kot tudi v razvoj novih učinkovin zanje. Svoj raziskovalni delež pa prispeva tudi homeopatija. Navsezadnje je protimikrobna odpornost globalna skrb, kajti v svetovnem merilu se pri kar 480.000 ljudeh vsako leto pojavi odpornost na več zdravil. V nerazvitih državah to pomembno vpliva na širjenje virusa hiv in malarije, kar ogroža celotno človeštvo.
Generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dr. Margaret Chan je na septembrski skupščini v New Yorku zaradi čedalje večjega števila patogenih mikroorganizmov zahtevala pregled smernic zdravljenja za klamidijo, sifilis in gonorejo, ki prav zaradi rezistence utegnejo postati neozdravljive in smrtno nevarne.
Ker problem odpornosti proti protimikrobnim zdravilom do leta 2050 lahko v globalnem merilu povzroči stroške v višini 100 milijard dolarjev, WHO priporoča doslednejšo preventivo s higieno, zmanjšanje rabe protimikrobnih zdravil v kmetijstvu, priporoča pa tudi spodbujanje uporabe cepiv in alternativ, med katerimi je tako homeopatsko zdravljenje kot tudi drugi načini izboljšanja človekove odpornosti.
Kot pravi dr. Peter Fisher, član WHO za tradicionalno in komplementarno medicino, so v Angliji uvedli svojo strategijo za boljše obvladovanje protimikrobne odpornosti. Izboljšali so nadzor nad uporabo antibiotikov, izboljšali diagnostične metode za okužbe, razvijajo nove antibiotike in hitro diagnosticirajo nove mikrobe. Javnost ozaveščajo o učinkovitosti zdravljenja okužbe dihal z zdravili iz zelišč, predvsem kadar gre za virusne okužbe. Pomembno je izboljšanje sicer prirojenega imunskega sistema (celice ubijalke in makrofagi), zelišča pa pogosto svojo aktivnost pokažejo tudi v dobrem protivnetnem delovanju − črni bezeg uspešno zdravi gripo, česen zdravi prehlad, ameriški slamnik poveča odpornost.
Francoski homeopatski strokovnjaki so izvedli pragmatične raziskave glede stroškovne učinkovitosti antibiotičnega zdravljenja otrok, starih od osem mesecev do pet let, ki so imeli več kot pet ponovitev okužb sečil na leto. Študija je pokazala, da so se otroci, ki so jim starši pomagali tudi s homeopatskim pristopom zdravljenja, hitreje pozdravili, manj je bilo ponovitev bolezni, manj stranskih učinkov, starši pa so posledično potrebovali krajši bolniški stalež, stroški, povezani z zdravljenjem, so bili nižji.
Homeopatija uspešno pomaga tudi pri vnetju srednjega ušesa tako otrok kot odraslih. Pokazalo se je, da se zdravljenje v primerih, ko je del terapije tudi homeopatija, konča prej kot v treh tednih, uporaba antibiotikov pa se bistveno zmanjša.
Odpornost je šibka točka, zlasti pri otrocih in starejših od 65 let; pri prvih zato, ker se njihov imunski sistem šele razvija, pri drugih pa ta ne deluje več tako celovito. Žal pa je tudi med delovno aktivnim prebivalstvom zmanjšana odpornost pogost problem. Gre za obolenja, ki se manifestirajo kot prehladi, astma, bronhitis, alergije, viroze, tudi številna rakava obolenja ...
Vsa ta obolenja zahtevajo nujen obisk obolelega pri zdravniku, ponavadi vsaj enotedensko zdravljenje in bolniško odsotnost, kar današnja kapitalistično usmerjena družba sprejema z nejevoljo. Pri dolgotrajnejših zdravljenjih se vse omenjeno podaljša in podraži.
Zato je preventivno obnašanje in ravnanje bistveno; človek mora živeti tako, da ohranja svojo odpornost in tako prispeva največji delež k ohranjanju svojega zdravja. Človek, ki hoče biti zdrav, skrbi za pravilen ritem spanja, uživa zdravo in uravnoteženo hrano, ne kadi in ne uživa pretiranih količin alkohola in poživil. Skrbi za dovolj gibanja pa tudi za sprostitev − redno, vsak dan. Tudi v smislu medčloveških odnosov, tako v službi, doma kot nasploh; tako se izogne kopičenju posledic, ki nastanejo zaradi nerešenih sporov v odnosih.
Danes se ljudje, nasprotno, pogosto zapirajo v svoj notranji svet, so manj družabni, manj iskreni in trpijo v sebi. Posledično pogosto zapadajo v depresije in preživljajo stiske, ki zelo hromijo njihov imunski sistem − to pa omogoči razvoj bolezni in zahteva zdravljenje.
V takšnih primerih je poleg klasičnega zdravljenja z zdravili in domačimi zdravilnimi pripravki priporočljivo tudi alternativno zdravljenje, tudi s homeopatijo. Ta kot holistična metoda zdravljenja obravnava človeka celostno tako na fizičnem, mentalnem in duhovnem nivoju. Iz arzenala homeopatskih zdravil proti stresu, denimo, se najpogosteje uporabljajo gelsemium, ignatia, nux vomica; za podporo imunskega sistema pa se v zimskem času tradicionalno priporočajo thymuline, osciloccinum, influenzinum ali echinacea.
Prepričana sem, da obstaja več poti do ozdravitve − tako kot pri zdravljenju določene bolezni obstaja več možnih terapij. Enako velja tudi za protimikrobno odpornost. S skupnimi močmi nam bo zagotovo uspelo zajeziti širjenje tega problema.
Dr. Maruša Hribar je raziskovanje molekularne biologije na ljubljanski fakulteti za farmacijo nadaljevala z doktorskim študijem na medicinski fakulteti v Ženevi. Tam je raziskovala možnosti uporabe zarodnih celic pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni in tudi po doktoratu nadaljevala nadgradnjo znanj o nevrofiziologiji, farmaciji in homeopatiji.Nedavno je postala članica izvršilnega odbora Evropskega združenja za integrativno medicino.
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
Sabina Senčar, ginekologinja
Diana Zajec, novinarka
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
