Tiskane izdaje
Ob začetku moje kariere je bila diagnostika počasnejša, ležalna doba daljša, pregledovali smo manj bolnikov v ambulanti in imeli kar nekaj časa za pogovor z njimi. Pri tem smo imeli tudi čas za učenje od starejših kolegov in kasneje čas, da smo znanje predajali mlajšim. Odnos bolnik-zdravnik je bil bolj pristen in predvsem ni bilo čutiti nezaupanja z ene ali druge strani. Našli smo čas tudi za druženje na oddelku, sestre in zdravniki smo se tu in tam skupaj usedli, se pogovarjali in smejali. Obravnava bolnikov zaradi tega ni trpela.
Kaj pa zdaj? Populacija se je v teh letih postarala, vse več je bolnikov s kroničnimi boleznimi, ki se pogosto vračajo v bolnišnico, ležalna doba se krajša, vse več je ambulantnih obravnav, čas ambulantnih obravnav se krajša in časa za pogovor bolnik-zdravnik skoraj ni več. Kadrovska zasedba namreč ostaja že več let skoraj enaka, dela z bolniki pa je vse več in več.
Pogosto srečujem starejše in mlajše kolege, ki se jim že na obrazu vidi, da so utrujeni in izčrpani. Na primerljivih oddelkih v tujini, s katero se radi primerjamo po kvaliteti storitev, je zaposlenih do še enkrat več zdravnikov, število storitev pa opravijo približno enako. Nam zmanjkuje časa za bolnike, za učenje mlajših kolegov. Strokovno literaturo prebiramo samo še zvečer doma. Ogromno časa izgubimo z birokracijo, ki nam jo nalagajo, da ne omenim tako imenovane e-napotnice, ki dodatno krade čas, ki bi naj bil namenjen bolniku (za vpis e-napotnice porabim petkrat več časa kot za izpolnitev stare). Za organizacijo dela je potreben velik napor, saj moramo ves čas prositi za datume preiskav in zaradi tega veliko časa prebiti na telefonih.
V tujini za koordinacijo naročenih preiskav, vnašanja napotnic skrbijo za to pristojne službe ali medicinske sestre. Delo v tujini poteka mirno, bistveno bolj organizirano, predvsem na račun večjega števila zaposlenih in seveda boljše ter številnejše opreme. Ne čudim se, da mladi zdravniki pogledujejo čez mejo, kjer si bolj kot zaslužka želijo predvsem organiziranega delovnega okolja.
Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da so zdravniki in zdravstveno osebje pri nas ves čas predmet takšnih in druačnih razprav. Krivi smo za čakalne dobe, za neprimerne odnose, za napake in še bi lahko našteval. V tujini takšnega pranja umazanega perila po medijih ni. Ni pomembno to, da večino bolnikov dobro obravnavamo in zdravimo (v UKC Ljubljana več sto tisoč na leto), medijem (k sreči ne vsem) štejejo le napake in nas prikazujejo v slabi luči.
Prepričan sem, da bi ob ustrezni kadrovski zasedbi skrajšali lahko čakalne dobe, več časa bi lahko posvetili bolnikom, manj bi bilo napak. Delo bi bilo lahko pomembno bolje organizirano. Imeli bi dovolj časa za učenje mlajših kolegov in se ob delu tudi primerno skupaj izobraževali. Seveda bi bila ta medicina nekoliko dražja, vendar si bomo morali prej ali slej priznati, da če želimo enak nivo medicine kot v tujini, bo treba v zdravstvo vložiti več denarja. Navsezadnje mi kmečka pamet ne da miru, ko se vprašam, kako lahko Kliničnemu centru očitajo, da ni dobro organiziran in da ne naredi dovolj za skrajšanje čakalnih dob, ko pa na drugi strani vseh storitev, ki jih opravi, zavarovalnica ne plača. Tukaj nekaj ne gre skupaj.
Na koncu bi poudaril le to, da zaupam v svoje kolege in vem, da se jih velika večina trudi v najboljši veri in znanju oskrbeti čim bolje in seveda čim več bolnikov. Sistem moramo urediti tako, da bo prijazen tako mlajšim kolegom, ki bodo ostali pripadni svojim ustanovam, in seveda v prvi vrsti bolnikom, ki si zaslužijo čim boljšo obravnavo in več časa zanjo.
Verjemite mi, znanje in voljo imamo. Zdravstvena politika pa naj uredi preostalo.
***
Prim. mag. Matjaža Turela veseli, ker ga je strokovna pot pripeljala v interno medicino, natančneje, na področje pljučnih bolezni in tudi transplantacijske medicine. Ta zdravniku širi obzorje, bogati njegovo znanje, krepi etiko, sproža razmišljanje o temah, povezanih s filozofijo. Veseli pa ga tudi to, da je pravzaprav po naključju zašel na področje športne medicine in tako skupaj s športniki doživel in doživljal številna svetovna prvenstva in olimpijske igre.
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
Sabina Senčar, ginekologinja
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
