Kako hormoni podaljšujejo življenje

Splošno prepričanje med ljudmi je, da stres škoduje zdravju. Stres skrajša življenje tistim, ki verjamejo, da je stres škodljiv. Ljudem z levjim srcem in naravo pa stres izboljša kvaliteto življenja in jim življenje podaljšuje.

Kadar je lev v stresu, je lačen. Začnejo se mu sproščati stresni hormoni, poveča se mu črevesna dejavnost, nabira se mu slina, glasno rjove in se pritožuje. Mladički se razbežijo, levinje mu prinesejo najboljše kose ulovljene antilope. Ko je lev v stresu, je pogumen.

Ko je zajec v stresu, beži. Sprostijo se mu stresni hormoni, kri se mu prerazporedi med srcem, pljuči in mišicami. Med begom ne misli na lakoto, prebavila mirujejo. Ko je zajec v stresu, ga je strah.

V mehanizmu strahu in poguma deluje ista vrsta stresnih hormonov. Od strahu ljudje umirajo, pogumni pa niso le bolj uspešni, temveč so manj podvrženi srčno-žilnim boleznim.

Zelo pomemben strasni hormon je oksitocin. Med stresom se v večji količini sprošča v možganih. Oksitocin je najbolj znan v porodništvu. Med porodom, ki velja za enega največjih stresov v človekovem življenju, se oksitocin sprošča v največji količini. Oksitocin ima v možganih pomembno vlogo navezanosti, empatije, občutka sprejetosti in povezovanja. To je najbolj družaben hormon v naravi. Po ogromnem stresu, kot je porod, oksitocin poskrbi, da mama izgubi strah, da sprejme otroka, da se počuti sprejeto in povezano. Oksitocin ji da pogum, ko jo zaradi bolečin postane najbolj strah.

V vsaki stresni situaciji se sprosti oksitocin, hormon povezovanja, sprejetosti in varnosti.

Ko lev postane lačen in to glasno izrazi z rjovenjem, je v svoji družini sprejet. Zdi se, da ga vsi razumejo in podpirajo. Nadležni mladički se umaknejo, levinje prinesejo kosilo. Lev se počuti sprejet, razumljen in pogumen. Levu ni treba narediti veliko, da velja v naravi za kralja živali, za najpogumnejšo žival v kraljestvu. Lev redko lovi ali se tepe. Kako ima lev tako zdravo, pogumno srce, kljub prehrani, polni holesterola, maščobe in proteinov?

Zajec, zaprisežen zagovornik zdrave prehrane, trave in zrnja, pa nima zdravega srca. Zajec je znan po tem, da lahko umre od strahu ali žalosti. Ko ga je strah, se ne sme zateči domov. Ko ga lovijo, mora teči stran od svojih, da jih ne ogrozi z izdajo. Ko je zajec v stresu, je zelo osamljen. Oksitocin ga ne varuje, ker se v trenutku, ko potrebuje pomoč, ne povezuje, nihče ga ne razume in sploh ni sprejet. Zajcu stres skrajšuje življenje in v to iskreno verjame.

Ženske rade delimo svoje težave s prijatelji, z družinskimi člani, zelo pogosto se udeležimo skupinskih terapij, športov, dejavnosti. Ženske morda tudi zaradi tega statistično dokazano živimo dlje. Ko podelimo svoje skrbi z bližnjimi, je podobno kot levu v njegovi družini. Nekdo bo našel tolažilno besedo, nekdo bo predlagal rešitev, nekdo jo bo zaščitil ali pohvalil. Skupnost, s katero deliš, te obdaruje.

V splošnem nas učijo, da so spolni hormoni tisti, ki nas obvarujejo. Ženska v rodnem obdobju proizvaja veliko spolnih hormonov, za katere je znano, da do desetkrat povečujejo tveganje za žilne zaplete, tromboze, embolije, kapi, migrene, avtoimune bolezni ali rakave tvorbe na dojkah in rodilih. V nosečnostih ima ženska povišane vrednosti holesterola v krvi. Spolni hormoni ne morejo biti varovalo.

Ženska ranljivost in družabnost, njena socialna aktivnost, povezana s stresnim hormonom oksitocinom, pa ji podeli levje srce.

Vsi ki menijo, da morajo svoje težave zadržati zase, ki se ne smejo izdati ali potožiti, ki se skrijejo, pa so bolj podobni zajčku, ki beži. Človeku, ki ranljivosti ne pokaže, ne more nihče pomagati z empatijo, sprejetostjo ali tolažbo.

Najbolj levjesrčni ali pogumni niso ti, ki molčijo, temveč ti, ki delijo, pokažejo in povejo. Lev se ne skriva in ne beži. Lev pove in v tem je ves njegov pogum.

Sabina Senčar je specialistka ginekologije in porodništva in specialistka družinske medicine. V teh okvirih se ukvarja tudi z lasersko medicino in nutricionizmom. 

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

Sabina Senčar, ginekologinja

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

Gabrijel Fišer, kirurg

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

***

Po dosjeju zdravstvenih blogov brskajte TUKAJ.