Tiskane izdaje
Prvo, kar morate storiti v Opatiji, je – globoko vdihniti. In tako na lastni koži preizkusiti recept za zdravje, ki ga zdravniki priporočajo že od konca 19. stoletja, ko je Opatija postala najbolj cenjeno evropsko zdravilišče, iz katerega so prihajale številne medicinske inovacije.
Še pred sodobno medicino so zdravilno opatijsko klimo menda priznavala starodavna ljudstva, ki so živela na teh obalah. Legenda pravi, da je bila cerkev, ki je posvečena sv. Jakovu in iz katere je kasneje nastalo mesto Opatija, zgrajena na temeljih starega verskega objekta, ki je bil posvečen Anzotici, liburnski boginji zdravja in plodnosti. Toda ko je stoletja kasneje oče evropske laringologije Leopold Schrötter von Kristelli dokazal zdravilne učinke visoke koncentracije morskega aerosola v opatijskem zraku, njegovi kolegi zdravniki pa poudarili blagodejnost bogatih gozdnih območij s sprehajališči, je Opatija postala cesarsko zdravilišče in druga najbolj obiskana destinacija v tedanji avstro-ogrski monarhiji, takoj za zdraviliščem Karlovi Vari. Zato so imeli svoje ordinacije tu številni evropski zdravniki, med katerimi je bil najbolj znan Julius Glax, ustanovitelj različnih vej sodobne medicine. Glax je med drugim prakticiral talasoterapijo, medicinsko dejavnost, ki temelji na pozitivnem delovanju morskega podnebja, in tako lajšal revmatizem, bolečine v sklepih, bolezni ušes, nosu in grla, motnje obtoka in še marsikaj.
Uradno kraljevsko zdravilišče
Krona zdravstvene ponudbe Opatijske riviere je danes bolnišnica Thalassotherapia – Center za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Ta ima poleg medicinske infrastrukture tudi sodoben velneški center, ki sodi med najbolj prepoznavne v tem delu Hrvaške, in razkošno urejene sobe za udobno bivanje gostov, ne glede na to, ali okrevajo po operaciji ali pa si želijo privoščiti le nekaj dni počitka s sproščujočimi masažami, savnami in bazeni. Bogata velnes in spa ponudba pa ne domuje le pri njih, v Opatiji jo lahko brez večjih težav odkrijete še marsikje. Pravzaprav je marec v Opatiji za tovrstno razvajanje naravnost idealen mesec. Pomlad je namreč čas prebujanja telesa po dolgem »zimskem spanju«, hkrati pa idealna za pomladitev duha in telesa ne le s telesno aktivnostjo, temveč tudi s sprostilnimi masažami, lepotnimi tretmaji in skrbjo za svoje zdravje s pomočjo specialističnih pregledov in tradicije vzhodne medicine. Vse to ponuja prav prireditev Marec v Opatiji – Oaza velnesa, ki je zgodovinsko povezana s 4. marcem 1889, torej z dnem, ko je bila Opatija razglašena za uradno kraljevsko zdravilišče. Moderni evropski turizem se je tu začel razvijati le nekaj desetletij prej: leta 1844 v Vili Angiolini, ki jo je v čast svoji ženi zgradil reški patricij Iginio Scarpa, a je veličastna stavba – v njej zdaj domuje hrvaški muzej turizma – zelo hitro postala nadvse iskano zatočišče plemičev, med katerimi sta bila tudi cesarica Marija Ana in ban Josip Jelačić.
Goste zanima domače, avtohtono
In kako pomembna je pravzaprav Oaza velnesa v današnji turistični ponudbi Opatije? »Marca vsi velnesi v mestu pripravijo posebne pakete in ponudbe, da bi k nam pritegnili čim več gostov. Že zdaj opažamo, da bodo naše hotelske kapacitete takrat dobro zapolnjene, čeprav je jasno, da gostje k nam ne prihajajo le zaradi velnesa,« poudarja Jasmina Širola, direktorica marketinga in Tantra Spa&Velnes centra v Grand Hotelu Adriatic. V tem je med gosti v pred- in posezoni največ Hrvatov, Slovencev in Italijanov, čedalje več je tudi Avstrijcev. »Lahko se pohvalimo, da imamo v primerjavi z drugimi hoteli najlepši velnes in spa, saj imata v osmem nadstropju prekrasen pogled na morje in bližnje otoke, poleg tega sta precej intimna. Masažni center se razteza na 250 kvadratnih metrih, naša posebnost je tudi, da poleg različnih tajskih ali ajurvedskih masaž namenjamo poudarek stvarem, ki so domače in avtohtone. Tak primer so, denimo, masaže z domačim sivkinim oljem. Da ne bo pomote: tudi eksotika je dobra in goste zanima, a ti želijo pri nas velikokrat preizkusiti kaj domačega in avtohtonega. Podobno kot pri hrani,« ugotavlja sogovornica. Po njenih besedah dobre velneške ponudbe že dolgo ne sestavljata zgolj bazen in maser. »Ponudba mora biti bogata in raznovrstna, vse pa mora biti skrbno izbrano. Pomembno je tudi, kako se osebje posveti gostu, kakšna je glasba, kakšen vonj prostora, kako je poskrbljeno za občutek ugodja in zadovoljstva ... V Opatiji obstajajo različni centri dobrega počutja, ki bi morali med seboj sodelovati, vsak pa naj bo najboljši na svojem področju. Ker smo ljudje zelo različni, si bo nazadnje vsak izbral tisto, kar mu najbolj ustreza,« je prepričana.
Vsi bi bili večno lepi in mladi
Po njenih besedah si ljudje danes prizadevajo ostati mladi in lepi čim dlje, zato jim med drugim ponujajo še različne pomoči pri hujšanju, botoks pa tudi koristne nasvete za dobro počutje in videz. »Vsi bi si želeli večne mladosti. Zgodilo se je že, da nam je gost pokazal, koliko centimetrov bi želel izgubiti na posameznih predelih telesa med bivanjem pri nas. A seveda mu ne moremo in niti nočemo obljubiti nečesa, česar ne moremo izpolniti. Zato pa gostom povemo, na kaj morajo biti pozorni, ko se vrnejo domov: kako naj se negujejo, kako hranijo, kako vadijo. In da je njihovo bivanje pri nas zgolj del celotnega procesa, v katerem se bodo naučili, kako živeti, kako se umiriti in kako sprostiti,« razlaga Jasmina Širola. Ob vprašanju, ali njihovi gostje ob vrnitvi domov v resnici živijo zdravo, se namuzne. »Največkrat ni tako. Toda saj veste: če si človek nečesa resnično močno želi, lahko obisk v centru dobrega počutja nanj zelo koristno vpliva. Poleg tega lahko v času, ko so pri nas, res naredijo nekaj dobrega zase. Tudi če se tu zgolj sprostijo in zmanjšajo stres, bodo potem laže kos dnevnim obveznostim,« meni. »Največkrat je tako, da večina naših gostov k nam ne pride zdravo živet, temveč se odpočit, sprostit in kaj dobrega pojest. Nazadnje so vseeno zadovoljni, če se v času, ko so naši gostje, malo posvetijo svojim bližnjim in sebi,« še doda.
Dolgo tradicijo elitnega evropskega letovišča bi po besedah Jasmine Širola v Opatiji veljalo nadaljevati tudi v prihodnje. »Zagotovo je na Hrvaškem še veliko mest, ki razvijajo termalni in velneški turizem, a mi na tem področju zadnja leta pomembno rastemo. Mesecu velnesa v Opatiji bi bilo treba posvetiti še več pozornosti in ga tako približati uporabnikom. Še zlasti tistim gostom, ki živijo v bližini in jim ni predaleč priti sem nekajkrat na leto, pa čeprav le za konec tedna,« razmišlja. Podobno meni Ksenija Sivić Gržinčić, fizioterapevtka v ThalassoWellnes Centru v Opatiji. »Naši največji prednosti sta kakovost in ljubeznivost. Med gosti je sicer približno 60 odstotkov domačih, med tujci pa izstopajo Italijani, Rusi in Nemci. Večina je prav turistov, ki Opatijo obiskujejo skozi vse leto. Velnesi so zanje zagotovo najzanimivejši pozimi, poleti pa precej manj, saj jim takrat povsem zadostujeta morje in sonce,« pravi.
