Ženske na zdravljenje mlajše, toda še vedno pozno

Razlike med spoloma se pri pitju zmanjšujejo, kažejo raziskave med 15-letniki. Dve tretjini žensk uživa preveč alkohola.

pon, 25.01.2016, 11:11

Ljubljana – Približno vsak sedmi 15-letnik pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden in skoraj tretjina med njimi je že bila opita vsaj dvakrat v življenju, kar slovenske mladostnike postavlja nad evropsko povprečje. Podatki še kažejo, da se briše meja med dekleti in fanti, kar se kaže tudi v pogostejšem opijanju mladih žensk.

Med 15-letniki, ki pijejo vsaj enkrat na teden, je še več fantov kot deklet, podobno je pri 13-letnikih, vendar se razlike med spoloma v pivskem vedenju zadnja leta manjšajo, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Pričakujemo tudi, da se bodo te razlike v prihodnje še zmanjševale.

Študije o nagnjenosti k nastanku bolezni kažejo, da je mladostniško pitje še posebej nevarno za razvoj bolezni odvisnosti. Ne glede na spol bo vsak deseti odrasli, ki stopi v stik z alkoholom, nekoč v življenju izpolnil merila zanjo. Od tistih, ki se srečajo z alkoholom še pred dokončanim razvojem, pa se ta delež dvigne na polovico. Tveganje za to, da se kdaj v življenju srečajo z znaki odvisnosti, je pri uživalcih drog, ki še niso odrasli, kar 50-odstotno. Pri alkoholu, ki je dovoljena droga, je to še posebej nevarno, zlasti v družbeni klimi, kjer je obenem še vedno zelo sprejemljiva, opozarja psihiatrinja Mirjana Radovanovič iz enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Iz drugih raziskav je zaznati tudi naraščanje števila mladih žensk v starosti od 25 do 34 let, ki pogosto segajo po alkoholu, pravijo na NIJZ. »Podobno ugotavljajo v drugih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah. Nekateri raziskovalci to pripisujejo čedalje večjemu osamosvajanju in avtonomnosti žensk. Čim višji je njihov položaj v družbi, tem manjše so razlike med spoloma v načinu pitja alkohola,« razlagajo na inštitutu.

Po besedah Radovanovičeve »nič ne kaže na zmanjšanje pitja med moškimi, vendar se zadnja leta zmanjšuje razlika med spoloma«. Po eni strani, meni, na to vpliva spremenjena vloga spolov, po drugi pa se z višjo izobrazbo in več možnostmi, kako organizirati lastno življenje, spreminjajo vrednote, tudi pri ženskah.

Bolezen ne izbira spola

Zmanjševanje razlik med opijanjem dečkov in deklic, ki so ga pokazale zadnje raziskave Espad med 15-letniki, se torej prenaša na generacijo mlajših odraslih. Tudi žensk, ki so nemalokrat tarča agresivnih, posebej zanje zasnovanih reklamnih akcij proizvajalcev pijač. »Najpogostejši razlog za pretirano rabo alkohola je zmanjševanje tesnobe in napetosti, morda ga še najraje uporabljajo kot uspavalno sredstvo. Prav ti razlogi so bolj opazni ravno pri ženskah, če so v stiski ob vseh novih nalogah. K povečanju problematičnega pitja zagotovo nekaj prinese tudi dejstvo, da je alkohol legalen, lahko dostopen in obenem tako zelo vpet v vse pore življenja, da je na neki način logična izbira v stiski. Pivce predvsem zanima, kako si lajšati tegobe, pri čemer o posledicah ne razmišljajo. S tem se spoprijemajo šele po tem, ko se pojavijo problemi.«

In ti so pogosti. Slovenci pijemo namreč več kot marsikje drugje po Evropi − skoraj dve tretjini žensk, pravi Radovanovičeva, starejših od 18 let, pije več, kot je za zdravje še priporočeno, prav tako 80 odstotkov moških. V povprečju se šele po devetih letih pokažejo takšne posledice pitja, da je že potrebna pomoč zdravnika, starost pacientov, ki poiščejo pomoč v njihovi enoti za zdravljenje odvisnosti, pa je v povprečju okoli 40 let. »Če pridejo ženske na zdravljenje pri 40 letih ali še mlajše, to pomeni, da so že prej vsaj deset let izpolnjevale merila za odvisnost ali so bile blizu temu, vendar se niso zavedle, da potrebujejo pomoč,« pravi sogovornica. Na kliniki opažajo, da so ženske, ki se obrnejo nanje, nekoliko mlajše, kot so bile pred leti, kar sicer kaže na nekaj manj stigmatiziranosti, vendar v primerjavi z moškimi dlje odlašajo z zdravljenjem, kar znova dokazuje, da je 'žensko pitje' v družbi še vedno manj sprejemljivo kot moško. »A ko gre za odvisnost, so razlike med spoloma zabrisane, saj so posledice povsem enake. Razlike so kvečjemu v pogledu družbe na ta problem, medtem ko bolezen ne izbira žrtev.«

V povprečju je v intenzivne programe zdravljenja vključenih od 20 do 30 odstotkov žensk, razlaga psihiatrinja, vendar ženske pogosto pridejo šele takrat, ko je bolezen veliko bolj razvita, ko so zdravstveno že zelo oškodovane, kar je povezano tudi s stigmo. »Skrivajo, kolikor se le da, in kompenzirajo posledice, dokler se ne zalomi. Zdravljenje zaradi bolj napredovale bolezni potem traja še nekoliko dlje kot pri moških,« razlaga Radovanovičeva. »S pitjem je povezano ogromno občutkov krivde in sramu pri pacientkah, zaradi česar se še teže odločijo za odhod k zdravniku. Ko pa le pridejo, jih je treba spodbuditi, da o tem spregovorijo, in jim pomagati, da te občutke premagajo in gredo naprej.«

Zakonodaja ni dovolj

Zaradi vseh nesreč, odsotnosti z dela in bolezni, ki jih povzroča alkohol, je škoda v Sloveniji še vedno velika. »Še najcenejši so stroški intenzivnega zdravljenja odvisnosti, saj ti bolniki v dobrega pol leta vloženi denar povrnejo družbi. Neprimerno več stanejo zdravstvene posledice pitja, prometne in druge nesreče, odsotnosti z dela, brezposelnost, socialne težave ...« Takšne posledice se pogosteje pojavijo pri ljudeh, ki so začeli piti pri 15 letih, svari Radovanovičeva. »Mladostnik, ki ugotovi, da ima alkohol zanj pričakovane ugodne posledice, se bo večkrat vračal k pitju. Ker telo ni dokončalo biološkega razvoja, so posledice toliko hujše, saj se lahko tudi razvoj na neki točki ustavi.«

Psihiatrinja opozarja na prepogosto dopuščanje mladostniškega pitja v družini in okolju, tudi zato, ker je lahko v letih razvoja raba alkohola simptom hujših težav, družinskih nesoglasij, anksioznosti, depresije. »In če se nihče s tem ne ukvarja, se lahko vse le še poslabša.« Tudi pri dekletih. Pogosto se starši ne zavedajo, da je odvisnost od dovoljenih drog lahko celo hujša kot pri nedovoljenih – zlasti nevaren je odtegnitveni sindrom, pri katerem lahko bolnik kljub vsej zdravstveni pomoči celo umre, tako kot pri zasvojenosti s pomirjevali.

Na večje dopuščanje uživanja alkohola zagotovo vpliva dejstvo, da je legalen, od tod pa marsikdaj izvira prepričanje, da je tudi manj nevaren od nedovoljenih drog. »Če bi šlo za kokain, bi se starši verjetno bolj ustrašili,« je prepričana psihiatrinja, tako pa se prepogosto dogaja, da se mladoletniki konec tedna kljub na papirju restriktivni zakonodaji zastrupljajo z alkoholom.

Po mnenju Radovanovičeve se zakon o prepovedi pitja alkoholnih pijač slabo izvaja, prav tako je premalo preventive, ki zaradi zapoznelih učinkov za politike ni zanimiva. »Zagotovo pa je starševski nadzor eden od pomembnih dejavnikov, ki lahko prepreči morebiten nastanek odvisnosti. Dobro je, da vedo, s kom se otrok druži, kje se zadržuje, da spremljajo dogajanje v šoli, da z njim preživljajo prosti čas.« Vse to ščiti otroke pred težavami.

Prijavi sovražni govor