Znatno znižanje umrljivosti za rakom materničnega vratu

Dvanajstletna preventivna akcija Nacionalnega inštituta za javno zdravje je obrodila sadove.

Objavljeno
30. januar 2016 17.02
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Od uvedbe državnega programa ZORA leta 2003 je število novih primerov bolnic z rakom materničnega vratu upadlo za polovico, kar Slovenijo uvršča med evropske države z nizko pojavnostjo tega raka. Celjska regija, ki je bila v preteklosti v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami bolj obremenjena z rakom materničnega vratu, beleži celo več kot 50-odstotni upad števila novih primerov bolnic z rakom materničnega vratu.

Kljub spodbudnim rezultatom pa sta število novih primerov raka na 100.000 žensk in umrljivost na 100.000 žensk v celjski regiji še vedno višja od slovenskega povprečja.

Specialistka socialne medicine in javnega zdravja iz celjske enote NIJZ Nuša Konec Juričič je opozorila, da je uspešnost programa ZORA odvisna od dovolj visoke pregledanosti žensk: »Preventivno pregledanih naj bi bilo 70 odstotkov žensk, starih od 20 do 64 let. Pregled vključuje odvzem brisa materničnega vratu za citološki pregled vsaj enkrat v treh letih. Pregledanost žensk v zdravstveni regiji Celje je dobra in se v celotnem obdobju delovanja programa giblje okoli 74 odstotkov. Podobno kot drugod je tudi pri nas najvišja med mlajšimi ženskami in prenizka med ženskami, starejšimi od 50 let.«

Ob tem Konec Juričičeva opozarja ženske v starosti od 50 do 64 let, da vabilo iz programa ZORA vzamejo resno in se udeležijo pregleda.

V celotni Sloveniji je pregledanih več kot 70 odstotkov žensk, starih od 20 do 50 let. V starostni skupini od 20 do 24 let je pregledanih kar 80 odstotkov žensk, v skupini od 60 do 64 let je pregledana le dobra polovica.

Nastanek raka materničnega vratu

Dr. Alenka Fokter, vodja citologije na oddelku za patologijo Splošne bolnišnice Celje je pojasnila, da največji delež rakov na materničnem vratu pripisujejo kronični okužbi materničnega vratu s humanimi papiloma virusi (HPV): »V življenju se s HPV okuži večina spolno aktivnih žensk in moških, vendar pri 90 odstotkih žensk okužba izzveni sama po sebi v enem do dveh letih. Pri manjšem deležu vztraja in se lahko postopoma razvija od predrakavih sprememb do raka na vratu maternice.«

Okužbo lahko dokažejo s testom HPV, ki je lahko dober napovednik predrakavih sprememb in raka. Zato v Sloveniji opravljajo triažni test pri kontrolnih pregledih žensk, ki so imele patološki bris materničnega vratu in ki v test privolijo. Od leta 2010 število triažnih testov ves čas narašča, leta 2010 so jih opravili okoli 1.200, leta 2014 že več kot 11.000.

Pomen cepljenja

Pred sedmimi leti smo v Sloveniji uvedli prostovoljno brezplačno cepljenje šestošolk proti okužbi z nekaterimi HPV virusi. V letu 2013/2014 je bila v Sloveniji cepljena polovica šestošolk, v celjski regiji 60 odstotkov. V lanskem šolskem letu so uvedli tudi cepljenje vseh tistih deklet, ki v šestem razredu niso bila cepljena in so stara 18 let. »O cepljenju otroka proti HPV odločajo starši do njegovega 15. leta, potem pa se lahko mladostnice odločijo same. Če se starši odločijo za cepljenje svojih otrok proti HPV, s tem zmanjšajo tveganje, da bodo njihovi otroci zboleli zaradi rakov, povezanih z okužbami s HPV,« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, epidemiologinja in predstojnica celjske enote NIJZ.

Kot so še sporočili s celjske enote NIJZ imajo pri preprečevanju in obvladovanju raka materničnega vratu največjo vlogo smiselno povezani preventivni pristopi. Njihovo učinkovitost potrjujejo podatki o obolevnosti. Leta 2003 je tako v Sloveniji zaradi tega raka na novo zbolelo 211 žensk, leta 2014 pa 105 žensk, kar je najmanj v zadnjih 60 letih.