Tiskane izdaje
Pri tem je ključno vprašanje, ali smo v resnici sploh seznanjeni s tem, katere storitve potrebujemo, ali vemo, kaj vse bi zobozdravnik moral pogledati in nam tudi povedati pri natančnem pregledu ustne votline in zobovja. Odgovore, ki so nujni za pravilno skrb za ohranjanje zdrave ustne votline, je preprosto treba najti, navsezadnje je to tako dolžnost kot pravica vsakega zavarovanca in njegovega zdravnika.
Asist. mag. Matjaž Golobič, zobozdravnik, ki je bil po končanem študiju najprej zaposlen na ljubljanski medicinski fakulteti – v tem času je klinično delo opravljal na centru za stomatološko protetiko Stomatološke klinike UKC Ljubljana – se je po znanstvenem podiplomskem študiju biomedicine (sodobne oksidne dentalne keramike) posvetil skrbi za paciente. Potem ko je vedno znova ugotavljal, kako zevajoča je vrzel v védenju in ozaveščenosti na tem področju, se je odločil, da z nizom strokovnih predavanj pomaga čim bolj razumljivo odgovoriti na ključna vprašanja o ustnem zdravju.
Parodontoza pogosta,
Sistemskih rešitev, ki bi pripomogle k izboljšanju ustnega zdravja slovenstva, pa še ni na obzorju. Navsezadnje ni tako daleč čas, ko je Slovenija skorajda uvedla davek na sladke pijače, ki povzročajo ogromno škodo, že malčkom – pa se je izkazalo, da pri nas ni dovolj (političnega) poguma za izvedbo tako nujnega ukrepa. In to kljub nedvoumnim znanstvenim in izkustvenim dokazom, da sladke pijače, skupaj z nezdravo prehrano in pomanjkanjem redne telesne dejavnosti, povzročajo preveliko telesno težo, ki vodi v nastanek resne bolezni – debelosti in drugih kroničnih obolenj. S tem se povečuje tudi ogroženost za nastanek vedno novih obolenj in zapletov – pri sladkornih bolnikih je napredovala parodontoza, denimo, štirikrat pogostejša kot pri ljudeh, ki nimajo diabetesa.
Od zobnih oblog
Zobozdravnik in pacient se morata pogovoriti in uskladiti glede nujnih ukrepov, ki vodijo do boljšega ustnega zdravja. Stomatolog ugotovi, ali se je pojavil karies in ali je ta že napredoval, pregledati mora plombe, presoditi, ali je potrebno čiščenje, poliranje ali površinsko fluoriranje. Pacient mora paziti, kakšno hrano uživa (kako se prehranjuje, bi moralo zanimati tudi zobozdravnika), dosledno skrbeti za higieno zob, uporabljati nitke in medzobne ščetke, baktericidne ustne vode in tiste s fluoridi, hoditi na redne kontrolne preglede.
Tako se je mogoče izogniti prenekateri nevšečnosti. A vedno, žal, ni tako. Bojazen pred obiskom zobozdravnika je marsikdaj močnejša od težav, ki se, vsaj na začetku, zdijo malenkostne, kot je krvavenje dlesni – pa čeprav je znano, da se to pogosto stopnjuje v hujšo obliko parodontalne bolezni.
Primarni vzrok za nastanek poglavitnih bolezenskih sprememb v ustih so bakterije in njihovi produkti. Zobne obloge niso ostanki hrane, ampak so bakterijskega izvora; nastanejo z razmnoževanjem mikroorganizmov. Po 24 urah se na te bakterije že pripenjajo nove vrste, G-anaerobne bakterije, ki igrajo pomembno vlogo pri napredovanju parodontalne bolezni, povečata se tako heterogenost kot patogenost teh bakterij. Okužba z mikroorganizmi povzroča vnetja in razgradnjo obzobnih tkiv. Najprej gre le za vnetje dlesni (gingivitis), če se prizadetost razširi na druga obzobna tkiva, koreninski cement, pozobnico in alveolno kost, pa govorimo o parodontitisu.
Vpliv na splošno zdravje
Včasih mehke zobne obloge poapnijo, zaradi sestavin v slini, in tako nastane zobni kamen, ki na mehke zobne obloge deluje kot magnet.
S škodo, ki jo delajo, bakterije povzročijo vnetje, ki najprej prizadene dlesni, kasneje pa še druga obzobna tkiva, medzobne prostore, mesta pod mostički ali okrog zobnih vsadkov. Pri vnetju obzobnih tkiv se najprej pojavijo obzobni žepki in z njimi slab zadah, zobje se podaljšajo, postanejo bolj občutljivi, lahko tudi majavi. Najhuje pa je, ker se bolezen lahko – v 50 odstotkih brez vsakršnih bolečin – stopnjuje, dokler človek ne izgubi vseh (že odmrlih) zob.
Po drugi strani parodontalna bolezen dokazano vpliva na splošno zdravje, saj oslabi imunski sistem, povečuje tveganje za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, pljučnih bolezni, vpliva lahko tudi na prezgodnji porod ali zakrivi nižjo porodno težo novorojenčka.
Dejavniki tveganja za razvoj parodontalne bolezni so starost, genetska predispozicija, močno patogena bakterijska okužba, veliko zobnega kamna in povečan indeks telesne mase. Zdravljenje poteka v več fazah, začetnemu čiščenju in luščenju zobnih oblog sledi korektivna kirurška faza in nato vzdrževalno zdravljenje po strokovnih merilih za zaustavitev parodontalne bolezni.
Slovenski zobozdravniki retorično sprašujejo, zakaj pri skrbi za zdravje zob nismo (vsaj) tako dosledni kot pri menjavi gum, za katere vemo, da jih je treba zamenjati dvakrat na leto – in to tudi naredimo. Ko mora avto na tehnični pregled, ga prav tako odpeljemo tja. Zakaj torej ne bi za preventivo poskrbeli tudi pri sebi?
