Tiskane izdaje
Biografijo Josipa Broza - Tita, ki sta jo napisala oče in sin, Ivo in Slavko Goldstein, oglašujejo kot najobsežnejšo, najpodrobnejšo in najpopolnejšo knjigo o tem politiku v zadnjem času. Na približno tisoč straneh avtorja razgrneta in osvetlita Titovo življenje in delo s številnih zornih kotov.
Knjiga je v hrvaščini izšla leta 2015 pri založbi Profil, v slovenščino sta jo prevedla Andrej E. Skubic in Maja Novak. Slovenski prevod bo izšel 25. maja pri založbi Modrijan.
Avtorja sta ugledna hrvaška zgodovinarja in publicista. Mlajši izmed njiju, Ivo Goldstein, je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in hrvaški veleposlanik v Parizu, starejši Slavko pa je bil partizan, delal je kot novinar, publicist in urednik, med drugim je ustanavljal državo Izrael.
Titovo dobo je doživel v živo od začetka njegove politične kariere do smrti, in prav zato je čutil izziv, da napiše knjigo o njem. Delo sta si oče in sin razdelila: Slavko Goldstein je obravnaval Brozovo življenje do druge svetovne vojne, Ivo pa dogodke po tem.
Oče in sin Goldstein se ukvarjata s Titovim vzponom na čelo jugoslovanske Komunistične partije, uspešnim vojnim obdobjem, sporom s Stalinom, njegovim iskanjem prave poti razvoja jugoslovanskega socializma, njegovim pozicioniranjem Jugoslavije na mednarodnem prizorišču, z gibanjem neuvrščenih, s Titovim manevriranjem med Vzhodom in Zahodom, zadnjim obdobjem Titovega življenja, ko ni imel več prave moči za iskanje novih rešitev, nista pa spregledala niti obdobja, ko je razpadla Jugoslavija, ter dogodkov, ki so mu sledili.
Tudi o plejbojstvu
Natančno se posvetita tudi oblikovanju njegovega kulta osebnosti, kar je bil pomemben del Titove politike, ter vprašanju o Titovem hrvaštvu in jugoslovanstvu. Med kontroverznimi temami, ki jih odpirata, je Titova vloga v povojnih pobojih. Razpišeta se tudi o njegovem zasebnem življenju ter popišeta vse njegove žene in ljubice, njegovo plejbojstvo in bonvivanstvo.
Slavko Goldstein je pred časom povedal, da knjiga prinaša tudi nekaj novih podatkov o Titovem življenju. Ena od novih stvari je raziskava o tem, kako je Tito preživel trikratno bivanje v Moskvi v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Sicer pa je primarni cilj avtorjev, da Titu najdeta pravo mesto v zgodovini, da prikažeta tako njegove negativne kot pozitivne plati. Pri ocenah Titovega lika obstajajo namreč številna nasprotujoča si mnenja. Za Hrvate je uničevalec tega naroda, za Srbe ustaš, za številne, tudi Slovence, komunistični diktator in zločinec, odgovoren za smrt mnogih, obstajajo pa tudi Titovi apologeti, ki iz njega delajo mit.
Kot pravijo v založbi, je dobra plat knjige to, da se avtorja izogibata tako idolatriji kot demonizaciji Titovega lika. Namesto tega ga prikazujeta kolikor je mogoče realno. »Gre za verodostojno kronološko predstavitev Titove osebnosti in življenja,« je pred časom za Delo povedala urednica pri založbi Modrijan Bronislava Aubelj.
Urednica je povedala še, da avtorja vzporedno s Titovo zgodbo slikata tudi zgodovino družbe, okolje Zahodnega Balkana ter državne tvorbe, v katerih je Tito živel: od avstro-ogrske monarhije prek Kraljevine Jugoslavije do Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsem tem sledita novejšemu trendu resnih biografij, ki ne predstavljajo več samo osebnosti, temveč dokumentirajo tudi premike in razvojne sunke v družbah.
Hrvaški pisatelj Miljenko Jergović je zapisal, da je knjiga poskus, da bi Titu našli mero. Avtorja sta po Jergovićevem mnenju opravila nalogo vzorno na dva načina: z zgodovinskega vidika precizno in nepodkupljivo ter z etičnega vidika pogumno. To je po njegovem mnenju tudi literarno najbolj prepričljiva in razburljiva Titova biografija doslej – Tito je v tej knjigi postal protagonist v zgodovinskem trilerju.
Sarajevski intelektualec Ivan Lovrenović meni, da je največja vrednost knjige v njenem novem zgodovinopisnem pristopu k Brozovi zapuščini, brez ideoloških in navijaških stališč.
Knjiga bo zagotovo tudi med slovenskim bralstvom izzvala različna mnenja. Ne glede na to, ali smo mu naklonjeni ali ne, je treba priznati, da je bil ključna osebnost nekega obdobja.
