Evropska direktiva o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki pri nepoštenosti pogodbenih pogojev združuje koncepta znatnega neravnotežja strank in delovanja v dobri veri, po presoji Sodišča EU ne nasprotuje slovenski ureditvi, na podlagi katere je mogoče v primeru znatnega neravnotežja nepoštenost ugotoviti brez preverbe zahteve dobre vere.

Sodišče EU je sodbo danes sprejelo na podlagi vprašanja Višjega sodišča v Mariboru. To je odločalo v primeru posojila v švicarskih frankih, ki ga je podelila Nova KBM.

Kreditna pogodba ni vsebovala določb glede menjalnega tečaja, ki se uporabi, valutno tveganje pa je v celoti prevzela posojilojemalka. Ker se je po odločitvi švicarske centralne banke, da odpravi mehanizem vzdrževanja tečaja franka glede na evro in močni krepitvi vrednosti švicarske valute valutno tveganje uresničilo in se je obveznost posojilojemalke močno povečala, je ta aprila 2018 na okrožnem sodišču v Mariboru vložila tožbo, s katero je med drugim predlagala, naj se ugotovi ničnost kreditne pogodbe.

Potem ko je sodišče to tožbo zavrnilo, je vložila pritožbo pri Višjem sodišču v Mariboru, to pa se je na Sodišče EU obrnilo z vprašanjem o skladnosti direktive EU o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah in slovenskega zakona o varstvu potrošnikov.

Povezava na sodbo Sodišča EU