Tiskane izdaje
Vsem, ki pravite, da je varčevanje in krčenje sociale kontraproduktivno: kje bi pa vi dobili denar za financiranje javnega sektorja brez dodatnega zadolževanja? Bi ga natisnili? Ups, ne moremo, saj smo z izgubo lastne valute izgubili suverenost na tem področju. Bi izstopili iz območja evra? Tega še Grčija noče. Boste morda Nemčijo prepričali v izdajo evroobveznic? Iluzija. Bi zagnali gospodarsko rast (mogoče s pomočjo posojil)? Ne, saj je gospodarska rast netrajnostna. Gospodarska rast nas je pahnila v to krizo, zato to ni rešitev. Bi povišali davke podjetjem, ki jim gre baje predvsem za profite? V trenutku bi se preselila drugam in še povečala armado brezposelnih.
Ponujam alternativne koncepte sistemov, ki omogočajo vzdržne proračune ob debelem javnem sektorju: ocariniti uvoz poceni materialnih dobrin iz Azije, saj so bile proizvedene ob grobem teptanju delavskih in socialnih pravic ter trajnostnih okoljskih standardov. Na ta način bomo preselili delovna mesta nazaj v Slovenijo, kjer bomo obdavčili onesnaževanje okolja in striktno plačevali delavcem zdravstvene in pokojninske prispevke. Imeli bomo socialno pravičen in okolju prijazen sistem. Vse bi proozvajali sami, tudi iphone in galaxyje. Le na dve vprašanji ne znam odgovoriti o tem idealnem sistemu. Prvič, ali bi bila Apple in Samsung pripravljena preseliti proizvodnjo v Slovenijo, kjer so stroški dela in davki tako visoki? Če da, je tu drugo vprašanje: kdo bi kupoval tako drage izdelke, če so enaki izdelki, narejeni na Kitajskem, toliko cenejši?
Druga možnost je preobraziti globalni finančni sistem, da bi financiral izključno socialne projekte ... Pri tej možnosti ne vem, kdo bi bil pripravljen prispevati kapital za take banke.
Naslednja možnost je prehod na blagovno menjavo, ukinitev denarja in sprememba miselnosti, da so materialne dobrine za srečo nepotrebne. Vključno z napravo, s katere pišem ta prispevek. Se vam zdijo ti predlogi utopični? Meni tudi.
Iz zgoraj napisanega izhajata dva pomembna razloga za varčevanje. Prvi je ta, da nam brez varčevanja in osovraženih reform nihče ni pripravljen posoditi denarja za financiranje debelega javnega sektorja in socialnih pravic. Drugi je, da varčevanje ni samo sebi namen. Pravi namen varčevanja bi moral biti nižanje davkov, tako za podjetja, kot za posameznike. Kooperative, zadruge in druge »antiliberalne« oblike podjetij so dobra zamisel, vendar, tako kot običajna podjetja, rabijo konkurenčno poslovno okolje.
Vprašanje za milijon dolarjev za tiste, ki bi radi spremenili svet, je, kako ustvariti ekonomski sistem, ki bi omogočal splošno blaginjo ob vzdržnemu proračunskemu deficitu in javnemu dolgu ob ničelni gospodarski rasti?
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.
Objavljena besedila niso lektorirana.
