Predlogi za izhod iz krize

Večino dosedanjih člankov sem namenil prav opisovanju in analiziranju različnih stanj, ki so se pojavila ob uvedbi takšnih in drugačnih ukrepov za zagotavljanje stabilnosti, predvsem bančnega sistema (slaba banka, Slovenski državni holding), ne pa družbene ekonomije in vseh z njo povezanih segmentov; od politike zaposlovanja, javnega zdravstva in šolstva, kulture, socialnih transferjev, socialni krepitvi nižjega in srednjega sloja ljudi itd.
Po mojem mnenju bi lahko za izhod iz krize povzeli nekatere ključne ukrepe, ki jih predstavljam v nadaljevanju. Naj še povem, da je to le peščica izmed ukrepov, ki bi lahko bili uveljavljeni. Seveda je možno, da določene ukrepe zakonodaja dopušča, a bi lahko izhajali iz bistvenega, da se žal ne izvajajo.

- Država bi zaradi odgovornosti do nastale situacije morala odreči poslušnost bančnemu sistemu (ukinitev t. i. slabe banke in Slovenskega državnega holdinga) in za javnost odpreti arhive poslovanja državne banke NLB. Na odgovornost in razlage glavnih »bremenilnih« finančnih transakcij bi morala posebej za to ustanovljena neodvisna komisija (ne parlamentarna) poklicati vse predsednike uprav NLB in drugih bank v večinski lasti države od leta 1991 dalje. Pri tem bi se moralo ugotavljati, zakaj je prišlo do oškodovanja državnega premoženja in kdo je dal takšna navodila ter pregledati potek vseh finančnih transakcij, tako na računih pravnih kot fizičnih oseb doma in v tujini. Presežke premoženja, ki jih takšne osebe ne znajo pojasniti, glede na višino njihovega osebnega dohodka pa predstavljajo izraziti odklon, pa bi bilo treba zaseči in plasirati v državni proračun, predvsem v pokojninsko blagajno;

- Neodvisna preiskovalna komisija (ne parlamentarna) bi morala razkriti tudi potek finančnih transakcij, ki so nastale v devetdesetih letih in so vezane na t. i. divjo privatizacijo družbenega premoženja. Preveriti je treba stanje na računih, kjer je denar od prodaje družbene lastnine t. i. znanim lastnikom, in ta denar preplasirati nazaj v družbene bazene, ki se jih zdaj siromaši preko strukturnih reform. Za ves denar, katerega lastnik na njegovo višino osebnega dohodka po razumskih pogojih ne more v določenem opazovanem obdobju ustvariti tako visokih kapitalskih presežkov, pa bi bilo treba posebej ugotavljati izvor in način pridobitve. Nerazumno visoke kapitalske presežke bi morali prav tako vrniti v domači monetarni bazen;

- Ustanoviti bi bilo treba zadružne banke in zakonsko določiti najvišjo plačo vodilnih bančnih uslužbencev v državnih bankah, ki ne sme preseči polovico plače poslanca državnega zbora;

- Državne banke bi morale biti podvržene strogemu, politično neodvisnemu nadzoru, njihovi organi vodenja pa biti za svoja dejanja kazensko in materialno odgovorni. Zadružne in tudi državne banke bi morale ves ustvarjeni dobiček vračati v državni proračun za vzpodbujanje vseh nosilnih socialnih stebrov družbe (cenejši nakupi stanovanj, cenejše komunalne storitve, cenejše izobraževanje, dodatno financiranje javnih zdravstvenih ustanov, financiranje kulturnih delavcev itd.);

- Formirati bi bilo treba novo politično večdomnost ter ločiti sodno vejo oblasti od zakonodajne. Sodna veja oblasti mora biti pod okriljem posebnega ministrstva, ki se za svoje delovanje financira neposredno iz proračuna, njeni (preiskovalni) organi pa niso ne imenovani ne potrjeni s strani državnega zbora, temveč jih potrjuje izključno predsednik države ali ljudstvo na referendumu (princip politične nedotakljivosti - kadrovanje poteka po strokovnih načelih). Ta neodvisen organ mora poročilo o svojem delovanju, porabi proračunskega denarja in zaključenih primerih pregona oškodovanja državnega premoženja javno objaviti v Uradnem listu in medijih. Naloga organa je ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih in političnih pooblastil ter sankcioniranje po veljavni zakonodaji vseh, tudi najvišjih nosilcev javnih ali političnih funkcij. Komisiji za preprečevanje korupcije (drugostopenjski organ) se razširi pooblastila in preimenuje del organa v prekrškovni organ, ki bedi nad delovanjem omenjenega preiskovalnega organa, pa čeprav tega sestavljajo uslužbenci iz pravosodja. Komisiji nadzorni organ je prvostopenjski organ in je sestavljen iz sodnikov porotnikov in specializiranega dela tožilcev, ki niso politično imenovani. Prvostopenjski organ lahko zoper načrtno nepravilno delovanje v KPK zoper posameznika poda zahtevo po kazenski in odškodninski odgovornosti. Odločbe prvostopenjskega organa, nadrejenega KPK, in same komisije so v internih ali zunanjih obravnavanih primerih javno dostopne vsem. V kolikor se izkaže znotraj vrst obeh organov koruptivno delovanje, sme z zakonom določeno število državljanov in državljank z neposrednim glasovanjem izglasovati razpustitev obeh organov (vkolikor predsednik države tega ne stori) in zoper povzročitelje družbi škodljivih dejanj zahtevati kazenski pregon. S takšnim načinom nadzora se skuša zagotoviti še bolj strokovno in politično »neodvisno« delovanje obeh organov, kar predstavlja tudi večjo učinkovitost. Oba organa bi namreč v večji meri preiskovala delovanja vseh nosilcev javnih in predvsem političnih pooblastil, ki bi kakor koli nakazovala na oškodovanje državnega premoženja ali premoženja državljanov npr. v pokojninski ali zdravstveni blagajni itd.;

- Posamezna ministrstva bi morala pod svoje okrilje prenesti javne družbe, ki imajo po svojem delovanju lastnosti, ki so značilne za posamični resor (hidroelektrarne sodijo pod ministrstvo za kmetijstvo, Telekom pod ministrstvo za telekomunikacije oz. promet itd.);

- Iz teh družb je treba popolnoma izključiti zasebno partnerstvo. Družbe se navznoter preoblikujejo v subjekt, ki nosi lastnosti gospodarske združbe, ki za svoje poslovanje tudi odgovarja pristojnemu organu na ministrstvu, saj je organ upravljanja vsake družbe nosilec javnih pooblastil za upravljanje. Ta nadzorni organ je za primer načrtnega oškodovanja pod kazensko in materialno odgovornostjo. S tem se doseže, da novi poslovni subjekti pričnejo proizvajati in plasirati dobiček v posebni sklad državnega proračuna, ki je namenjen pokojninski blagajni in vzdrževanju socialnih transferjev;

- Ukiniti bi bilo treba zdravstveno zavarovalnico in finančna sredstva nakazovati javnim zdravstvenim zavodom direktno iz proračuna (transakcija preko zmanjšanega ministrstva za zdravje). Poleg tega bi morali vse koncesionarje izvzeti iz delovanja v prostorih javnega zavoda (predvsem v popoldanskem času). Torej koncesionar ne more delovati v istih prostorih, kjer dopoldan opravlja dela za koristnike javne zdravstvene mreže. Povečati bi morali vpis na medicinske študijske programe in s tem znižati ceno temu kadrovskemu profilu na trgu dela, posledično pa znižati osebne dohodke, ki so glede na višino plač v gospodarstvu previsoki;

- Ukiniti bi morali lekarniško zbornico in ustanovo podrediti ministrstvu za zdravje, s čemer bi povečali nadzor nad izbiro kvalitetnih in cenovno ugodnih zdravil, pripomočkov, medicinske opreme itd. Pri tem se spodbuja domače proizvajalce, ki prav tako izdelujejo kvalitetne materiale in izdelke. Z zakonom ali drugimi predpisi se prepreči monopol in zagotovi udeležbo v poslu večjemu številu kooperantov, če le-ti izpolnjujejo pogoje, ki so javno objavljeni. S tem se zagotovi transparentnost nad porabo proračunskih sredstev. Odgovorni za sklenitev posla na ministrstvu in v podjetjih, ki proizvajajo potrošni material, so zavezani k družbi koristnemu poslovanju, brez možnosti okoriščanja. Kršitelju se za stalno prepove nadaljnje opravljanje funkcije, na kateri je oškodoval državni proračun ali proračun družbe. Povzročeno finančno škodo mora kršitelj vrniti, vkolikor pa to ni mogoče, se mu zaseže premoženje doma ali v tujini;

- Ukiniti je treba vse zavode in ustanove, ki predstavljajo dodatno birokratizacijo javnega sektorja, njihove zaposlene pa prerazporediti znotraj organov javne uprave. Uvesti je treba sistem točkovanja po uspešnosti na posamičnih delokrogih nalog in uspešne nagraditi. Posameznikom, ki ne dosegajo želenih rezultatov, se dodatek k plači lahko ukine, ne sme pa se poseči v njihovo osnovno plačo. Posameznik, ki ni zainteresiran k skupnemu napredku se izloči iz sistema napredovanja;

- Poostriti je treba nadzor nad delovanjem različnih zbornic, od gospodarske, gozdarske, kmetijske itd. ter finančne dobičke namenjati za njihovo samostojno financiranje. Vkolikor zbornica ustvari preko svojega poslovnega subjekta premalo dobička, se spremeni program in poslovni plan, ki se sprotno prilagajata razmeram na trgu. Zbornice imajo možnosti čezmejnega in mednarodnega poslovnega sodelovanja. Prav tako je treba izvajati poostren nadzor nad njihovim finančnim poslovanjem, ki je javno objavljeno. Organi vodenja so prav tako materialno in kazensko odgovorni za primer finančnega ali katerega drugega oškodovanja premoženja zbornice. Prav tako se določi razmerje med minimalno in maksimalno plačo, ki ne sme presegati polovice plače poslanca državnega zbora. Presežek ustvarjenega dobička, ki nastane po odbitju stroškov za plače, vzdrževanje osnovnih sredstev in dotične infrastrukture (transparentno in v duhu dobrega gospodarja) je treba nakazati v proračun;

- Ukiniti je treba subvencioniranje delovanja vseh verskih skupnosti s strani države. Država, vkolikor verska skupnost preko zbiranja denarja z donacijami ne zbere dovolj finančnih sredstev za plače zaposlenih, zdravstveno ter pokojninsko varstvo, krije razliko do polne plače ali prispevkov. Plača zaposlenih tu ne sme presegati dvakratnega zneska minimalne plače v Sloveniji. Prav tako je treba RKC razlastniniti bogastev (npr. gozdov, posesti nad gradovi in ostalimi stavbami za državo pomembnega pomena), ki so jim bila dodeljena po letu 1991. To bogastvo se razglasi za narodno bogastvo s katerim upravlja državno podjetje, katerega odgovorni nosilci funkcije so kazensko in materialno odgovorni za vse primere oškodovanja podjetja ali narodnega bogastva. Denar, npr. od prodaje lesa, se zbira in povratno plasira za financiranje delovanja podjetja, nabavo mehanizacije, stroške plač, izobraževanja - presežki gredo v državni proračun. Gospodarjenje z narodnim bogastvom je javno pregledno in dostopno vsakumor, predvsem pa je družbi koristno in transparentno;

- Z zakonom je treba določiti razmerje med minimalno in maksimalno plačo v javnem sektorju, ki ne sme presegati razmerja 1 : 5 za vse zaposlene v javnem sektorju (posebne skupine poklicev, npr. piloti, kirurgi, znanstveniki, umetniki, se izključijo iz te uredbe zaradi preprečevanja t. i. bega možganov. Višek denarnih sredstev se plasira v družbi koristne bazene (pokojnine, brezplačno šolstvo - vključno z učbeniki, šolsko prehrano, brezplačna oskrba starejših v domovih za starejše, popolnoma brezplačno zdravstvo);

- Z zakonom je treba določiti pravico delavca pri delitvi dobička in z gospodarskimi (samo)spodbudami znižati davke za slovenska in tuja podjetja, ki delujejo v Sloveniji. Prav tako bi bilo treba povratno skozi različne programe odkupiti nekdaj slovenske blagovne znamke od tujih lastnikov in jih prenesti v domači kapitalski bazen. Vkolikor to ne gre, je treba ustanoviti novo slovensko blagovno znamko in jo vzporedno promovirati na domačem in mednarodnem trgu, zaposlene pa z višjim plačilom motivirati, da prestopijo izpod okrilja tujega lastnika v domači obrat;

- Z zakonom je treba določiti večji delež predstavnikov delavcev v nadzornih svetih vseh podjetij, kjer se jim podeli avtonomna pravica do mnenja in glasovanja o usodi, razvoju in krepitvi njihovega podjetja;

- Dvigniti je treba nivo minimalne plače v Sloveniji, ki se dofinancira preko povratnega kapitala, ki ga ustvarjajo podjetja v državni lasti. Prav tako bi bilo treba dvigniti minimalne pokojnine, ki ne bi smele biti nižje od višine minimalne plače, saj tudi upokojenci predstavljajo populacijo, ki troši. Omejiti pa bi veljalo višino najvišje pokojnine;

- Preko sistema zbranih davkov od potrošnje bi bilo treba povratno financirati državni proračun;

- Vse javne šolske ustanove lahko izdelke, ki jih ustvarjajo učenci, dijaki in študenti, če se le-ti odločijo prispevati k družbenemu napredku, prosto prodajajo na trgu preko posebnih šolskih zadružnih ustanov, ki povratni kapital plasirajo v (samo)financiranje v smislu brezplačnih učbenikov in šolskih malic. Za doplačilo razlike k temu ali če se šolska ustanova za tak način ustvarjanja dodatnega dobička ne odloči, mora za to poskrbeti država oz. občina. Na področje brezplačne šolske prehrane je treba v verigo vključiti samo lokalne kmete oz. proizvajalce hrane. Vkolikor teh ni, se v oskrbo s prehrano vključi kmete oz. proizvajalce iz sosednje regije. S tem se vpliva na slovenske trgovine, da znižajo svoje marže na razumno višino, ki ne povzroča kapitalskega bogatenja trgovske ustanove. S tem se spodbuja lokalne pridelovalce, ki so lahko združeni v zadruge oz. v zadružno trgovino, katere namen je dobiček deliti nazaj proizvajalcu;

- Centralizirati je treba število občin na stanje pred decentralizacijo (zgledovanje po nemškem modelu centralizacije). Od 15 do 20 občin v Sloveniji uvede v svoje občinske družbe in javne zavode po modelu poslovanja gospodarskih družb (jedro), hkrati pa ima celota takšne družbe značaj javnega subjekta, ki je tako podvržen nadzoru ustreznih organov. Družbe morajo poslovati v duhu dobrega gospodarja in se lahko povezujejo v čezmejno poslovno sodelovanje. Presežki ustvarjenega kapitala se plasirajo v občinski proračun za sofinanciranje javnih šolskih zavodov, športa in kulture ter plač tam zaposlenih. Razliko do polne plače ali prispevkov krije država. Zoper odgovorne in zaposlene se v primeru oškodovanja premoženja občine oz. družbe izpelje vse ustrezne postopke za ugotavljanje kazenske in materialne odgovornosti. Nezakonito pridobljeno premoženje oz. povzročena višina oškodovanega premoženja se jim zaseže v skladu z določili zakona;

- Preiti je treba na nov način razvida plačilnih list, kjer so razvidni prispevki (razlika bruto in neto) za občinski in državni nivo, za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, šport itd. Ti stebri se dodatno sofinancirajo preko tega razvida. Vse plačilne liste so zaradi transparentnosti in preprečevanja okoriščanja javno objavljene v vseh delodajalskih inštitucijah;

- Država Slovenija bi se morala gospodarsko povezati z državami, ki imajo pretežno naravna oz. surovinska bogastva, ki jih v zameno za izvoz slovenskega znanja, tehnike in dela lahko dobi po cenejši dostopnosti, kar vpliva na cenejše življenje družbe (ogrevanje, vožnja itd.). Poleg tega so takšne države poslovno zanimive saj prinaša trgovina z njimi veliko več kapitalskega priliva v odnosu zunanjetrgovinske menjave in krepitvi domače ekonomije oz. gospodarstva, predvsem pa tudi odpiranju novih delovnih mest pri nas;

- Država bi morala spodbujati vlaganje v znanost, raziskave in razvoj. Zaslužnemu posamezniku, ki pripomore z svojim delom oz. doprinosom uvajanja raziskave ali izuma v gospodarstvo oz. javno rabo in s tem vpliva na povečanje družbenega blagostanja, ekonomskega in socialnega napredka družbe, se podeli pravica do t. i. zaslužne pokojnine, ki ne sme biti nižja kot polovični neto osebni dohodek poslanca državnega zbora;

- Plača poslanca državnega zbora ne sme presegati z zakonom določenega razmerja med minimalno in maksimalno plačo v javni upravi, ki se giblje v razmerju 1 : 5. Pravice in dolžnosti poslanca (v dvodomnem institutu) so izenačene z pravicami vseh ostalih zaposlenih v javnem sektorju.

Toliko na kratko o nekaj predstavljenih ukrepih za izboljšanje socialnega in ekonomskega stanja slovenske družbe, ki pa kot sem rekel predstavljajo le peščico izmed mnogih.

***

Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.

Objavljena besedila niso lektorirana.