Tiskane izdaje
Naši predniki so pričakovali prihodnost zelo podobno njihovi sedanjosti, ki je bila precej podobna njihovi preteklosti. Eksponentni trend je obstajal že več tisoč let nazaj, sicer pa je bil razvoj tako počasen, da ga niso opazili. Prvi tehnološki koraki, ostrih robov, ognja, kolesa so trajali več tisoč let. Za ljudi, ki so živeli v tistem času, so bile tehnološke spremembe malo opazne v tisočletju. Torej so bila njihova pričakovanja v veliki meri izpolnjena. Od enajstega stoletja, je bil napredek precej hitrejši in je zahteval spremembo paradigme vsako stoletje.
Čeprav je stopnja napredka v nedavni preteklosti (npr. v preteklem letu), veliko večja, kot je bila pred desetimi leti (kaj šele sto ali tisoč let nazaj), v našem spominu prevladujejo naše zelo nedavne izkušnje.V devetnajstem stoletju, smo videli več tehnoloških sprememb kot v prejšnjih devetih stoletjih skupaj. Sedaj se paradigme pojavljajo vsakih nekaj let. Samo pomislite na svetovni splet.
Thomas Frey iz DaVinci inštituta v naslednjih 20 letih pričakuje več sprememb kot v celotnem prejšnjem tisočletju. Avtonomna vozila obljubljajo 5,5 milijona manj prometnih nesreč, 2,5 milijona manj poškodb in 31.000 manj smrtnih žrtev letno. Raziskovalci so v avgustu napovedali, da bo do leta 2035 prodanih 100 milijonov avtonomnih vozil - vsako leto. Vinod Khosla, soustanovitelj Sun Microsystems, je napovedal, da bo tehnološki napredek sčasoma zamenjal 80 odstotkov vseh zdravnikov.
Ray Kurzweil (ameriški pisatelj, izumitelj, futurist in direktor inženirstva pri Googlu) je dejal: ''V naslednjih nekaj desetletjih, bo skoraj vso rutinsko fizično in psihično delo avtomatizirano''.
Svetovno gospodarstvo se preoblikuje s stroji, ki proizvajajo in analizirajo velike količine podatkov, do naprav, kot so pametni telefoni in tablični računalniki, ki omogočajo, da ljudje delajo skoraj kjerkoli, tudi ko so na poti, do pametnejših, bolj gibčnih robotov. Cele vrste zaposlovanja, od tajnice do potovalnih agencij začenjajo izginjati. Peter Lindert, ekonomist na univerzi v Kaliforniji je dejal, da je računalnik bolj destruktiven od industrijske revolucije, saj se ljudje težko prilagajajo hitrosti, s katero se preoblikujejo panoge. Poklici, ki so zagotavljali zaposlitve srednjemu razredu več generacij, lahko izginejo v nekaj letih.
Danes veliko slišimo o ustvarjanju novih delovnih mest, sicer pa skoraj nihče ne navaja, da se je trg spremenil in da nikoli več ne bo dovolj delovnih mest za vsakogar, ki želi eno - ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti.
Če bomo še naprej nadaljevali po enaki poti, bodo izgube delovnih mest zmeraj večje z napredovanjem 21. stoletja. Globalni kapital bo naprej premikal delovna mesta v kraje na planetu, kjer imajo najnižje stroške dela. Tehnologija se bo naprej izboljševala in s tem izpodrinjala nešteto delovnih mest.
Za delodajalce, obstaja cela vrsta prednosti, ki prihajajo z zamenjavo delavcev s tehnologijo. Roboti in računalniki se nikoli ne pritožujejo, nikoli ne naveličajo, nikoli ne potrebujejo dopusta, nikoli ne zapravljajo časa na Facebooku, ne potrebujejo odmorov, še več - nikoli ne zahtevajo plače, hkrati so veliko bolj produktivni kot ljudje. Če lahko tehnologija prekaša ljudi, je racionalno za podjetja, da nadomestijo človeka s tehnologijo.
Zanašanje na delovna mesta ne deluje. Moramo se znebiti mita o delu in blaginji, ki velja kot rešitelj problemov brezposelnosti, revščine in brezdomstva. To je med najtežjimi koncepti za nas razumeti. Danes se ne spopadamo s pomanjkanjem, ki bi temeljilo na produktivnosti, naša produktivnost je višja kot kadarkoli prej v zgodovini, ljudje potrebujejo dostop do dobrin, ki jih proizvajamo.
Zahvaljujoč tehnologiji, imamo sedaj sposobnost izpolniti vse osnovne človeške potrebe (hrana, oblačila, zavetje, transport), z veliko manj delovne sile, kot jo je bilo potrebno v preteklosti. Tudi če bomo našli politično voljo za spopadanje s težavami, naših gospodarskih težav ne bomo rešili, dokler se ne bomo soočili z izjemnimi gospodarskimi spremembami, ki so kovane s tehnološkim napredkom.
Kaj lahko storimo že danes?
Ideja univerzalnega temeljenga dohodka je večini poznana, medtem ko je ideja o krajšem delovnem času manj poznana, čeprav ta ideja ni nekaj novega. Delovni čas smo zmanjšali v sredini devetnajstega stoletja iz 16 na 12 ur na dan, in spet v začetku dvajsetega stoletja iz 12 na sedanjih 8 ur na dan. Angleški ekonomist John Maynard Keynes(1883 - 1946), je leta 1930 zapisal, da bo delovni dan zmanjšan na 3 ure dnevno do leta 2030. Seznam koristi krajšega delovnega časa je ogromen. Za več informacij o krajšem delovnem času, obiščite: www.4hourworkday.org
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.
Objavljena besedila niso lektorirana.
