Trajnostna tranzicija

Končno morda tudi v Sloveniji spoznavamo, da "nevidna roka prostega trga" ne bo in ne more reševati družbenih težav, saj strogo sledi zgolj in le dobičku. Če rešitev ne bo donosna, čeprav jo ljudje potrebujemo, se je enostavno ne bo razvilo. Tržni sistem se obnaša enako kot tumor in pravzaprav umetno ustvarja probleme, saj je »reševanje« le-teh dobičkonosno. Postaja jasno, da bi gospodarstvo morali osnovati na nečem drugem, ne na dobičku.

Oglejte si celovito sistemsko rešitev imenovano na virih osnovano gospodarstvo, s katero bi vsem pravično zagotovili tako osnovne potrebe po čisti vodi, zdravi hrani in obnovljivi energiji, kot tudi socialne potrebe ter kakovostno izobrazbo (za razliko od trenutne indoktrinacije). V Sloveniji to rešitev predstavlja Društvo Duh časa.

Da izvedljivih, od obstoječega sistema bistveno primernejših pristopov ne manjka, se lahko prepričamo tako v kolumni ReVolt, kot tudi na YouTUBE kanalu Zdaj pa dost!, v nadaljevanju pa drži: edina resnična kriza je kriza vrednot! Vrednote, ki jim moramo posvetiti kar največ pozornosti so znanje, enakost, transparentnost, ustvarjalnost, solidarnost, sočutje, iskrenost, sodelovanje, spoštovanje (in jih je smiselno vzeti tudi kot dolgoročne cilje), zbrane na enem mestu pa jih najdemo v Listini za prost in svoboden svet.  Na virih osnovano gospodarstvo je dejansko precej dolgoročen cilj, zato je za tranzicijo potrebno zastaviti kratkoročne cilje, začenši s koraki, ki upoštevajo okolje tega sistema. Nekaj konkretnih predlogov v tej smeri so eko-socialne civilne iniciative že zbrale v pozivu Za zeleni razvojni preboj.

Kar sledi, so predlogi za reforme na posameznih področjih, ki bi nam omogočile tranzicijo v t. i. gospodarstvo, osnovano na virih:

Politični sistem pretočne demokracije predstavlja zaenkrat najboljšo alternativo odločanja, saj omogoča, da se glasuje ves čas, izpolnjuje zahteve po transparentnosti in hitrih odzivih ter posledično v neprimerno večji meri onemogoča zlorabe, ki so sicer v današnjem političnem sistemu stalna praksa. Tak sistem mora biti zasnovan odprtokodno, omogočeno mora biti komentiranje in podpirati mora glasovanje komentarjev +/-. Opisani sistem mora omogočati tudi povezovanje s seznamom strokovno nepristranskih znanstvenih raziskav oz. njihovih izsledkov in interpretacij ter povezovanje z obstoječimi zakonskimi členi in drugimi akti, katere posledično dopolnimo, preoblikujemo ali nadomestimo z ustreznejšimi. Uporaba znanstvene metode v postopku odločanja (pred slehernim glasovanjem) je bistvena, saj ob dosledni uporabi predstavlja edini mehanizem, ki hkrati zagotavlja vsakokratne objektivne in optimalne rezultate.

Davčna reforma: progresivno bi morali obdavčiti tisto, kar človeku (zdravstveno, družbeno) in naravi škodi ter subvencionirati tisto, kar človeku in naravi koristi.

Reforma šolstva v odkrivanje obstoječe nadarjenosti, nagnjenj pri otrocih, spodbujanje kreativnosti in sodelovanja po obstoječih dobrih praksah. Osvojitev veščin mora temeljiti predvsem na praktičnem učenju, kar lepo predstavi in utemelji sir Ken Robinson.

Preobrazba vojske v civilno zaščito (sprememba načina urjenja teh ljudi), primarno za naravne nesreče in pomoč civilistom, po potrebi za izvajanje javnih del.

Promet: davčne olajšave za dobre prakse: t.i. car-sharing, nadpovprečni izkoristek (več potnikov) pri osebnih vozilih. Progresivna obdavčitev glede na LCA. Posodobitev v inteligentne ter ekološko sprejemljive sisteme javnega in tovornega prevoza.

Ustanovitev mega-korporacije, ki bi do tržno naravnanega sveta delovala klasično, znotraj nje pa bi imeli kapitalizma prosto območje, ki bi se posluževalo internetnetnega planiranja v smeri približevanja gospodarskemu modelu, ki je podrobneje obrazložen v dokumentarcu Duh časa - Pot naprej. Gospodarski model bi obsegal sledeče strategije:

• Ohranjanje: obnovljive vire koristimo oziroma trošimo z manjšo ali maksimalno enako hitrostjo, kot so se ti sposobni (po potrebi z našo pomočjo) obnavljati (t.i. dinamično ravnovesje) - takšen je trajnostni razvoj v praksi. Porabo neobnovljivih virov zmanjšamo na nič, kolikor hitro je to mogoče.
• Varnost: Uporaba določenih virov ima lahko škodljiv ali celo uničujoč vpliv na zdravje ljudi in okolja. Tovrstno uporabo v čim krajšem času ukinemo.
• Sistem upravljanja proizvodnje, vzdrževanja in uporabe: Sleherni postopek mora biti v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Torej vse aktivnosti za obstoj in razvoj družbe se izvajajo tako, da pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije zagotavljajo najmanj enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in omogočajo dolgoročno ohranjanje okolja.
• Trajnost: Vsaka dobrina, ki jo proizvedemo, mora biti načrtovana tako, da ima v času življenjske dobe najugodnejšo možno energetsko bilanco LCA upoštevajoč C2C. Če traja kratek čas, sme biti energijski vložek za njeno proizvodnjo sorazmerno nizek. Obratno mora ob visokem energijskem vložku proizvodnje biti doba uporabnosti čim daljša.
• Reciklirnost: Ko izdelek postane neuporaben ali zastarel, mora imeti do podrobnosti izdelan načrt za (p)reciklažo. (P)reciklažo moramo upoštevati na vseh ravneh načrtovanja proizvodnje.
• Posodobljivost: Tehnologije, ki se hitro razvijajo (npr. elektronika) in katerih izdelki tehnološko najhitreje zastarajo, morajo biti načrtovane tako, da predvidimo in omogočimo posodobitve (modularnost). Zato moramo načrtovati komponente, ki se jih da posodabljati. Posamezni deli morajo biti standardizirani in zamenljivi.
• Sistem distribucije: Proizvodnja mora biti (če je le mogoče) lokalna. S tem je distribucija energetsko in časovno varčna ter logistično enostavna (strategija bližine).
• Sledenje povpraševanju: Zdravo povpraševanje naj bo usklajeno z objektivnimi potrebami za zagotovitev zdravega in kakovostnega življenja. Materialne človeške potrebe se raztezajo od osnovnih življenjskih potreb, do kulturnih, zabavnih in rekreacijskih dobrin, s pomočjo katerih se sproščamo in nam omogočajo osebno srečo ter užitek v družbi.
• Strateški dostop: realno povpraševanje lahko zadovoljimo s tem, da je nek izdelek na voljo tam kjer ga potrebujemo in za toliko časa, kot ga potrebujemo, ko ga ne, ga lahko uporabljajo drugi. Zato moramo izdelati strategijo strateškega dostopa. Na njej bi temeljil celotni sistem upravljanja ponudbe in distribucije. Tako bi bilo smiselno vzpostaviti centralizirane in pokrajinske (po potrebi tudi bolj lokalne) centre, kjer bi lahko prevzeli potrebno dobrino, oz. bi bila dostavljena (v primeru avta, se bo ta lahko kmalu dostavil tudi sam). Ko bi kaj potrebovali, bi to vzeli, uporabljali po potrebi, potem pa vrnili v sistem.
• Prehranska samooskrba: Obdelovanje sleherne (doslej opuščene ali neizkoriščene) rodovitne površine naj bo pravica vsakogar, ki jo zmore obdelovati. Za nujno prehransko samooskrbo mora sodelovati vsak posameznik s samostojnim pridelovanjem, sodelovanjem v prehranskih kooperativah... Večplastno rešitev nudi tudi subvencioniranje industrijske konoplje v kmetijstvu, debirokratizacija njene pridelave ter legalizacija in enako obravnavanje marihuane, kot katere koli druge kulturne rastline.
• Energijska samooskrba: z energijsko obnovo vseh neučinkovitih stavb, razvojem proizvodnih sistemov energije iz obnovljivih virov, sodelovanjem v energijskih vaških kooperativah.

Brezposelnost bo zaradi avtomatizacije, robotizacije in optimizacije proizvodnih procesov v prihodnje še naprej nezadržno naraščala. Ti trendi so dolgoročno neizogibni, za monotona dela pa pravzaprav zaželeni. Razmislite o tem: ravno zaradi tehnološkega napredka se človeštvo že tisočletja razbremenjuje garaškega in monotonega dela. Vse večja brezposelnost pravzaprav predstavlja problem le znotraj družbenih sistemov, ki temeljijo na potrošništvu (glej RSA - Crises of Capitalism in Ameriške sanje).

Tukaj predstavljena pot k boljši družbi bi vsaj v obdobju tranzicije ustvarila veliko število novih delovnih mest. Vendar pa bi večina teh služb sčasoma tudi izginila, saj na virih osnovano gospodarjenje stremi k optimizacijam, ki dolgoročno zmanjšujejo potrebe po človeški delovni sili. Lahko bi ustvarjali izobilje, ki pa bi bilo enako dostopno vsem in to brez plačila. Obstaja zmotno mišljenje, da ljudje potem ne bi bili motivirani, če bi bile vse njihove osnovne potrebe krite brezplačno, a to je le mit.