Tiskane izdaje
S prehodom na evro l. 2007 smo izgubili prejšnjo monetarno suverenost. Evrov ne moremo tiskati ali elektronsko ustvarjati sami, Banka Slovenije mora slediti dogovorjeni monetarni politiki ECB in ne more vplivati na menjalni tečaj ali devalvirati valute. Uporabljamo tujo valuto in večina dolgov je denominiranih v njej. Vendar tega dolga ni ustvarila ECB, ustvarile so ga komercialne banke. Poudarek je na 'ustvarile', kajti 90% in več novega denarja danes nastaja kot posojilo v banki. Banke ne posojajo depozitov svojih strank, temveč denar ustvarjajo na mestu. V zadnjih 20, 30 letih pa je prišlo do deregulacij finančnega sektorja, ki je novo kupno moč usmerjal predvsem v špekulacije in v večanje vrednosti imetja, s čimer je povzročil balone, katerih posledice plačujemo sedaj vsi.
Na eni strani imamo torej zvezane roke države v smislu ustvarjanja novega denarja in regulacije njegove vrednosti, na drugi pa poblazneli deregulirani finančni sektor, ki ima dovoljenje za ustvarjanje denarja in za njegovo usmerjanje.
To ne samo onemogoča potrebni manevrski prostor za reševanje finančne in gospodarske krize, ki jo je povzročil razmah zasebnega dolga, temveč tudi ustvarja veliko lobistično moč bank. ECB tu prav tako ne more poseči vmes, saj Pogodba o delovanju Evropske Unije prepoveduje neposredno financiranje držav z njene strani in določa toga pravila glede dovoljenega deficita in omejitve finančnih tokov. Glede na to, da ni verjetno, da bomo izstopili iz evra in iz EU, bi se morala naša država pričeti resno zavzemati za reformo Maastrichtskih pravil, po katerih bi ECB pričela delovati vsaj na enak način kot Federal Reserve. Še več, nobenega razloga ni, zakaj ECB ne bi mogla denar ustvariti dolga prosto in ga dati državi v kriznih časih kot prvo za namen odpisa dolga in kot drugo za namen investiranja v gospodarstvo.
Toda za podporo takšnim reformam na ravni EU bo potreben čas. Kaj pa lahko že sedaj storimo sami? Kot prvo, Banka Slovenije in ostali regulatorji (npr. ATVP) morajo dobiti večje pristojnosti in jih tudi dosledno izvajati, zato podpiram predlog vlade po večjih pristojnostih Banke Slovenije. Monetarne in gospodarske reforme bi torej nedvomno morala spremljati tudi krepitev pravne države, ki pri nas bolj ali manj ne obstaja (v tem pogledu bi se morala ugotavljati objektivna odgovornost za tajkunske in druge slabe kredite tudi v bankah).
Drugič, naša država lahko zaobide prepovedi glede ustvarjanja denarja. Denar kot prvo lahko ustvarja elektronsko v banki, zato nedvomno podpiram predlog Stojana Habjaniča o trajnostno naravnani ljudski banki - banki, ki bi denar ustvarjala za dobro skupnosti. Torej vlada bi morala podpreti in zagnati razvoj javnega bančništva v Sloveniji.
Druga opcija so lokalne valute, ki po svetu in tudi v evrskih državah delujejo dobro (npr. Chiemgauer v Nemčiji, Totnes Pound v Veliki Britaniji, BerkShares v ZDA ...). Namen lokalnih valut ni nadomestiti uradne valute in postati uradno plačilno sredstvo, njihov namen je dopolnitev nacionalne valute z namenom oživitve lokalne trgovine in gospodarstva. Značilnost krize je pomanjkanje denarja v obtoku oz. počasnejše kroženje in to vrzel lahko do določene mere zapolnijo lokalne valute. Ob podpori Banke Slovenije in finančnega ministrstva bi lahko, verjamem, zaživele relativno hitro. Vodiči uvajanja lokalnih valut so dostopni na internetu, npr. na teh dveh povezavah:
Aleš Praprotnik, avtor knjige DENAR - Nedolžna prevara?
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.
