Zahtevi protestnikov, ki sta si mogoče navzkriž

Kapitalizem je za ekonomijo to, kar bi bila za politiko demokracija, če bi lahko volivec kadar koli določil, kdo dobi njegov glas.

Objavljeno
25. februar 2013 17.02
Marko Žerjal
Marko Žerjal

Na dosedanjih ljudskih vstajah je bilo moč slišati več stališč, ki so si deloma tudi nasprotovala, ampak po moje sta si stališči za ukinitev kapitalizma in uvedbo neposredne demokracije mogoče celo najbolj nasprotujoči zahtevi celotnih protestov.

Neposredna demokracija je pravzaprav precej slabo razdelan pojem, ampak v teoriji pomeni, da lahko posameznik vpilva na družbo brez zanašanja na vlado. To je možno v sistemih, ki nimajo vlade, pa tudi v sistemih kot je naš, ki imajo vlado. Pri nas je trenutno edina možnost za neposredno demokracijo referendum, veliko ljudi pa zahteva tudi možnost ljudske nezaupnice, ki bi predsednika vlade lahko prisilila v odstop.

Zamenjava kapitalizma je tudi zelo popularna na protestih, edini konkretni predlog za sistem, ki bi lahko zamenjal kapitalizem, pa je socializem. Sicer obstaja tudi del ljudi, ki jim noben od teh dveh sistemov ni povsem všeč, ampak nisem pa še zasledil drugih konkretnih predlogov.

To se mi zdi osebno zelo paradoksalno, ker socializem podpira plansko gospodarstvo, kjer imajo ljudje na voljo to kar vlada vnaprej določi, da bodo imeli na voljo, medtem ko je kapitalizem veliko poslušnejši za želje ljudstva in bodo v njem uspeli projetki, ki bodo ljudem najbolj všeč, v taki meri kot so jim všeč. Ni namreč naključje da trenutno poslušamo po radiu pesmi, ki so trenutno ljudem najbolj všeč, ali da prodajajo v trgovini izdelke, za katere se ljudje najbolj pogosto odločajo.

To bo morda zvenelo politično obarvano, ampak moram poudariti, da trenutni kapitalizem ni edini možen kapitalizem. Države se trenutno precej aktivno vmešavajo v delovanje gospodarstva in nekateri ocenjujeo tudi, da je to vmešavanje privedlo do trenutne finančne krize. Kapitalizem, kjer država po drugi strani nima neposrednega posega v gospodarstvo, je dosti preglednejši sistem in ga lahko lažje primerjamo z delujočo neposredno demokracijo. Ko nekoga plačamo za storitev ali izdelek, je to precej podobno temu, da bi zanj glasovali. Ponudnik, ki nima dovolj kupcev, je kot stranka, ki nima dovolj glasov, ne bo prišel nikamor. Pri tem je pa tudi velik element neposrednosti, ker v kapitalizmu ni teba čakati na volitve, ponudniki se bodo zelo hitro odzvali na želje kupcev in se bodo po najboljših močeh potrudili, da jim ustrežejo.

Pravzaprav bi bila mogoče najboljša primerjava med demokracijo in kapitalizmom ta, da je kapitalizem za ekonomijo to, kar bi bila za politiko demokracija, če bi lahko volivec kadar koli določil, da njegov glas dobi druga stranka, kot jo je izbral na volitvah, kar me res močno spominja na vrsto neposredne demokracije.

***

Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.

Objavljena besedila niso lektorirana.