Zaposleni v javnem sektorju so plačani bolje

Statistična primerjava, ki razkriva razlike v cenah dela v javnem in zasebnem sektorju pri nas.

čet, 21.02.2013, 18:00

Zaradi širšega nestrinjanja glede tega, ali je javni sektor res neučinkovit ali je to nepravična ocena nekaterih politikov, sem se odločil narediti raziskavo, ki se tega vprašanja loti iz statističnega vidika.

Prvi agrument ki ga vedno slišimo je, da so plače v javnem sektorju višje od plač v zasebnem sektorju, kar tudi drži. Tu so podatki za oktober 2012:

 


EUR Indeksi
X 12 Ø I - X 12 X 12
IX 12
X 12
X 11
Ø I-X 12
Ø I-X 11
Bruto




Skupaj 1.515,95 1.515,99 101,8 100,4 100,4
  Javni sektor 1.733,23 1.758,03 99,9 97,9 99,5
  - Od tega sektor država 1.728,58 1.764,17 99,7 96,0 98,0
  Zasebni sektor 1.397,17 1.383,85 103,1 101,9 100,8
Neto




Skupaj 986,81 986,25 101,4 100,7 100,7
  Javni sektor 1.119,30 1.131,90 99,8 98,9 100,0
  - Od tega sektor država 1.117,50 1.135,78 99,7 97,2 98,8
  Zasebni sektor 914,37 906,73 102,5 101,8 101,0

Vir: SURS

 

Iz tabele lahko vidimo, da je povprečna bruto plača v javnem sektorju za 24 odstotkov višja kot v zasebnem sektorju, neto plača pa je višja za dobrih 22 odstotkov. Ta podatek pa ne zadostuje za kakršne koli sklepe o učinkovitosti, ker je tudi plača odvetnikov višja od plač avtoprevoznikov, pa iz tega ne moremo nič sklepati glede njihove učinkovitosti.


Da bi iz plač lahko sklepali o učinkovitost, bi jih torej morali razdeliti glede na vrsto dela, kar pa ni mogoče, ker se v javnem sektorju opravljajo bistveno drugačna dela kot v zasebnem. Kar lahko primerjamo in nam bo dalo boljši občutek glede tega, koliko je kdo res plačan, je primerjava plač na podlagi stopnje izobrazbe zaposlenih. Čeprav ni popolno merilo, je izobrazba vseeno parameter, s katerim lahko najbolje razdelimo ljudi glede na njihovo sposobnost ustvarjanja dodatne vrednosti, ker zajema tako sposobnost ljudi, kot tudi njihovo vztrajnost. Tako sem našel na straneh SURS-a naslednje podatke iz let 2009 in 2010:

 

Povprečne mesečne bruto plače v javnem in zasebnem sektorju po: spolu, sektorju, letu, doseženi izobrazbi
  2009 2010
Izobrazba - Skupaj Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višješolska, visokošolska Izobrazba - Skupaj Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višješolska, visokošolska
Spol - SKUPAJ 11 Javni sektor - SKUPAJ 1815 990 1419 2384 1824 1007 1415 2369
12 Zasebni sektor - SKUPAJ 1304 873 1144 2334 1383 939 1205 2383


Vir: SURS.


in iz njih pripravil grafa 1 in 2 (glej pripeti slikovni material)

Iz podatkov je razvidno, da so mesečne plače v javnem sektorju praviloma višje kot tiste v zasebnem sektorju, tudi če pri tem upoštevamo stopnjo izobrazbe. Največja razlika je pri osebah s srednješolsko izobrazbo, najmanjša pa pri osebah z višjo in visoko izobrazbo, kjer je leta 2010 zasebni sektor celo za odtenek boljše plačal.

Raziskavo sem nadaljeval tako, da sem ponovno preko SURS-a dobil podatke o tem, koliko ur povprečen delavec efektivno dela v javnem in koliko v zasebnem sektorju:


Delovno aktivno prebivalstvo po področjih dejavnosti in številu običajno in dejansko opravljenih ur na teden (Slovenija, 2. četrtletje 2012)

 
Običajno
Dejansko
Skupaj
39,9
37,7
Dejavnosti O,P,Q (javni sektor)
39,5
36,9
Ostale dejavnosti (zasebni sektor)
40,0
37,9

O: dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti
P: izobraževanje
Q: zdravstvo in socialno varstvo

Vir: SURS, Anketa o delovni sili


Te podatke sem uporabil in izračunal povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju na dejansko opravljeno uro (pri tem sem računal, kot da bi bili v mesecu natanko štirje tedni, na razmerja plač ta poenostavitev ne vpliva):

grafa 3 in 4 (glej pripeti slikovni material)

Zaključek:

Podatki jasno prikazujejo, da so ljudje z isto stopnjo izobrazbe v Sloveniji plačani manj v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju. V raziskavo nisem vključil prihodkov, kot so regres in dodatki k plači, ker podatkov nisem našel v primerni obliki (preveč dela bi bilo, da bi jih spravil skupaj glede na to, da me nihče ne plača, da to počnem), prav tako nisem v raziskavo vključil podatkov, kot so varnost zaposlitve ali spemenljivost plače, ker jih je težje kvantificirati.

***

Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.

Objavljena besedila niso lektorirana.

Povezane novice

Tožba v imenu države
3. februar ob 12:00
Najboljša možnost za pravno državo.