Tiskane izdaje
To mi ni dalo spati, pa sem ponoči sedel za mizo in skušal sestaviti mojo vizijo, kako bi nam lahko bilo bolje.
Volilni sistem
Sedanji sistem je dokazano slab in narejen izključno po meri političnih strank. Treba ga je zamenjati z neposrednim večinskim sistemom. Predstavljam si, da bi v parlamentu še vedno sedelo 90 poslancev, kar pomeni, da bi bilo 88 volilnih okrajev (število občin bi morali zmanjšati na isto število), približno po številu prebivalcev enakih občin, dva poslanca pa bi bila predstavnika manjšin, kot je to dobro urejeno že zdaj. S tem bi odpadle liste političnih strank. Te so forsirale ljudi, ki na volitvah sicer ne bi bili izvoljeni. Strank ne bi ukinjal, bi pa ukinil prispevke strankam iz proračuna. Te naj bi se financirale izključno iz članarin.
Prepričan sem, da bi na ta način prišli do verodostojnejših predstavnikov ljudstva. Neposredna odgovornost bi bila bistveno večja in zastopali bi svojo volilno bazo v volilnem okraju, ne pa šefe svojih strank. Predvsem pa je potreben večji poudarek na higieni - kandidirati ne sme nihče, ki je v kakršnem koli pravnem postopku ali ima zabeleženo kakšno nemoralno, negospodarno ali nepošteno dejanje. Praktično bi tako prišli do strokovne vlade.
Menim tudi, da potem odpade smisel državnega sveta.
Državna uprava
Vedno me razjezi, da vsi mečejo državno upravo in javni sektor v en koš in namerno zamegljujejo dejstva. Državno upravo je treba korenito zmanjšati. Švica ima 7,6 miljona prebivalcev v 27 kantonih ali polkantonih. V vladi ima sedem ministrov in v državni upravi zaposlenih 14.700 ljudi.
Slovenija ima dva miljona prebivalcev, dvanajst ministrov in 33.437 zaposlenih v državni upravi. In v Švici več ali manj vse funkcionira, kako pa je pri nas, ve vsak sam. Res je sicer, da določene službe potrebuje vsaka država, velika in majhna, kar v slednjih posledično prinaša večji strošek za posameznega prebivalca.
Absolutno je treba zmanjšati tudi število raznih javnih zavodov in drugih inštitucij, ki jih je ustanovila politika za zaposlovanje svojih kadrov in mešanje megle.
Stanje, kot ga imamo zdaj, presega vse meje realnosti.
Javni sektor
Če hočemo imeti kvalitetno izobrazbo, zdravje, pravno državo, moramo imeti kvaliteten javni sektor. Sam mislim, da imamo primerne kadre, a da je večina sektorjev slabo organiziranih in precej preveč zbirokratiziranih. Pač po načelu birokracije, ki si sama ustvarja nepotrebno delo. Ne sme biti vprašanje, ali je v Sloveniji bolnic preveč ali premalo. Sam mislim, da so kar enakomerno porazdeljene po državi. A morale bi biti drugače vodene in organizirane. Vsakič, ko vstopim v tako ustanovo, se srečam s kupom preverjanj in omejitev ali lahko sploh pridem v ordinacijo ali ne ... Dejstvo je, da smo imeli odličen zdravstveni sitem, ki so nam ga druge države zavidale. Z nastopom ministra Bručana v prvi Janševi vladi so ga začeli rušiti. Dokazano slab je ameriški sistem zasebnega zdravstva, a pri nas drvimo prav v to.
V šolstvu se srečujejo z največjo stopnjo birokratizacije doslej. Začel je že minister Gaber, vsaka naslednja vlada pa je dodala še svoj »prispevek«. Tako šolniki porabijo več časa za izdelavo poročil, kot pa za znanje in vzgojo otrok.
Državljani bi morali na referendumu sprejeti cilje za vsa področja javnega življenja, ki bi morali biti zavezujoče napotilo za vsako vlado.
Gospodarstvo
K nam je kapitalizem prišel precej pozno, pokazal je prav vse otroške bolezni, kot v drugih državah z daljšo zgodovino. Tu mislim predvsem na izkoriščanje ljudi. Svež je primer iz Nemčije, kjer je v glavni vlogi ameriški Amazon, pri nas pa primer Žita v Mariboru. Mislim, da se je ta sistem, ki temelji na izkoriščanju ljudi, izpel in da bo treba vpeljati novega, prijaznejšega človeku in ne kapitalu.
Pri nas je cel kup neoliberalnih ekonomistov, vključno z Bernardom Brščičem, ki so prepričani, da je samo privatna lastnina in posledično trg učinkovit in bi zaradi tega kar vse prodali. Veliko dokazov v EU in po svetu je, da lahko tudi podjetja v lasti države odlično funkcionirajo. Še posebej to velja za podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kot so komunala, energetika, prehrana in še kaj. V ta podjetja bi morali pripeljati kvalitetne kadre, ki ne bi imeli pravice kupovati drugih podjetij, kot je to počel Dremelj v Telekomu. Biti bi morala neprofitna in delati v javno dobro, saj za svojo dejavnost uporabljajo naravne vire, ki so last vseh ljudi (tudi naših zanamcev) in ne samo posameznih izbrancev. Svež primer je poskus privatizacije vode. Na ta način bi se mnogo osnovnih dobrin bistveno pocenilo.
Če bi pocenili državo - racionalizirali državno upravo -, bi s tem razbremenili gospodarstvo različnih dajatev, kot so okoljski in energetski prispevki, s katerimi smo med najdražjimi v EU.
Z omejitvijo vpilva političnih strank bi imelo gospodarstvo boljše pogoje za razvoj.
Delovna mesta
Kam bo šla vsa mladina, ki danes hodi v v šole?
Z razvojem računalništva se je občutno skrčilo število poklicev, s tem pa število delovnih mest. Vsako nakladanje o novih delovnih mestih je zavajanje in zato ni na mestu. Lahko pa kaj naredimo, da se ta trend obrne. Predlagam: zmanjšanje obremenitev dela za najmanj 30 odstotkov, od tega naj polovico prejmejo zaposleni, za polovico pa se razbremeni gospodarstvo. Manjkajoči denar za pokojnine in zdravstveno zavarovanje bi našli v zmanjšanju stroškov za državno upravo, nekaj bi se nateklo tudi ob povečanju trošarin na zdravju škodljive izdelke. Liter kvalitetnega soka mora biti najmanj trikrat cenejši od piva. Za vsak promil alkohola več bi se morala trošarina dvigovati.
Pogodbe za nedoločen čas bi morale zamenjati desetletne pogodbe, z obveznostjo delodajalca, da leto pred izrekom obvesti zaposlenega, ali bo pogodbo podaljšal. Sedanje šestmesečne pogodbe bi morale zamenjati najmanj dveletne, a z možnostjo dela tudi za manj ur dnevno. Zakaj bi delodajalec moral najeti delavca za poln delovni čas, če ima dela za 2, 3, 4 ali 5 ur na dan? Ravno tako bi morali omogočiti, da tudi fizične osebe zaposlijo človeka. Zakaj ne bi mogel sam najeti koga za pomoč in ga plačati? Posameznik bi lahko imel več manjurnih pogodb. In ukiniti neumnost, ki se ji reče »malo delo«. Tu je še priložnost za starejše delavce, ki bi jih lahko najeli za posredovanje svojih delovnih izkušenj in znanj, ki gredo zdaj v nič.
Predlagam tudi uvedbo univerzalniega temeljnega dohodka za državljane od 15. leta starosti do odhoda v pokoj, kot je to evropsko idejo predstavila dr. Valerija Korošec. S tem bi štipendirali šolanje in študij, nezaposleni bi bili v boljšem položaju, odpadlo bi precej birokracije, ki zdaj »skrbi« za te stvari.
Pravna država
Menim, da smo daleč od pravne države. Pri nas pravo v spregi s politiko sledi interesom kapitala bolj kot drugje v EU. Človekove pravice so na stranskem tiru. Gospodarski kriminal ima najboljše pogoje za razcvet prav pri nas. Dokazi so zaradi procesnih zvijač popolnoma onemogočeni. Dokaz je ali pa ga ni in pri tem skoraj ne sme biti omejitev. Neplačevanje prispevkov in drugih obveznosti mora biti strogo sankcionirano. Ponovno je treba uvesti službo, kakršna je bila SDK, ki jo je ukinila Peterletova vlada. Imamo dobro zakonodajo, ki pa je žal neupoštevana. Kršitelji iz »prave stranke« niso sankcionirani. Že v osnovni šoli bi morali med drugim učiti otroke, da je zakone treba spoštovati.
Tudi računsko sodišče je brez vsakega smisla. Ugotavljajo prekrške po mnogo letih, ko akterji niso več na položajih ali pa vmes že umrejo. Bolj bi morala biti ustanova, ki bi pred podpisom pogodb preverjala ali so v skladu z zakoni in interesi države.
Predsednik države
Menim, da bi moral predsednik države imeti bistveno več pooblastil kot jih ima zdaj. A seveda ne v Putinovem smislu. Danes bi moral imeti moč odstaviti predsednika vlade, razpustiti parlament, postaviti začasno strokovno vlado in še kaj.
Ekologija
Menim, da je potrebno bistveno bolj s subvencijami podpreti posamezna gospodinjstva za proizvodnjo energije in toplote iz narave. Manj pa drage projekte, ki so lovišča interesov posameznih političnih strank. Tu mislim na nov blok jedrske elektrarne, drage hidroelektrarne, termoelektrarne in podobno. Bistveno je treba okrepiti samooskrbo, osnovna živila in voda pa ne smejo biti tržno blago. Zaradi dobičkov tržnih podjetij jemo drago in nekvalitetno hrano. Škandalozno je, da naši trgovci uvažajo česen in čebulo iz Kitajske in drugih zelo oddaljenih držav. Vse je kemično preparirano, da zdrži čas vožnje in skladiščenja. Ponovno bi kazalo ustanoviti zadruge, na drugačnih osnovah, kot smo jih že imeli. Omejiti je treba krčenje kmetijskih površin za gradnje in bolje izkoristiti neizkoriščene že pozidane površine.
Banke
Menim, da bi morali omejiti število bank in vpeljati jasna pravila za kreditiranje. Morali bi imeti državne banke na neprofitni osnovi, specializirane za financiranje stanovanj, servisiranje podjetij in z najboljšim možnim vodstvom.
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.
Objavljena besedila niso lektorirana.
