Participativna demokracija

Predstava, da so državljani samo volilci, ki se kdaj pa kdaj udeležijo celo referenduma, sodi na smetišče zgodovine.

Objavljeno
25. december 2012 18.47
reu FRANCE-ELECTION/
Rok Kralj
Rok Kralj

Bistvo demokratičnega političnega sistema je, da ne sme biti statičen. Tisto, kar je bilo dobro v preteklosti, je danes lahko ovira. Razvoj človeške družbe in tehnološki razvoj zahtevata nove politične pristope. Danes imajo politiki v rokah najnovejše tehnološke informacijsko-komunikacijske »igračke«, a ne znajo ali pa nočejo izkoristiti njihovega potenciala.

Predstava, da so državljani samo volilci, ki se kdaj pa kdaj lahko udeležijo celo kakšnega referenduma (če ga, na primer, ne prepove ustavno sodišče), sodi na smetišče zgodovine. Državljani razumejo politiko kot dinamičen proces soodločanja in danes nam sodobne IKT tehnologije to omogočajo. Seveda volitve in referendumi morajo ostati, a politika preprosto mora dopustiti državljanom sodelovanje v procesih soodločanja, kajti politika je »proces (so)odločanja o skupnih zadevah«. Nenazadnje participativno demokracijo spodbuja tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Spletna orodja za participativno interaktivno demokracijo

Danes poznamo več spletnih orodij, ki na varen in pregleden način omogočajo vključevanje državljanov v politično odločanje. Primer takšnega orodja je odprtokodna spletna platforma LiquidFeedback. Ta omogoča, da se državljani po principu referenduma odločajo o določenih zadevah oziroma posredujejo (zavezujoče) odločitve svojim predstavnikom. Vendar ni treba, da vsi odločajo o vsem, kajti vsi nimajo niti časa niti interesa, da bi se izjasnjevali o vseh temah.

Glasovanje o določenih temah se delegira le določenemu delu civilne in strokovne javnosti, ki ima zanje tako interes kot znanje. Poglejmo primer: za (so)odločanje o zakonu o gasilstvu ni nobene potrebe, da se o tem odločajo vsi državljani, se pa v odločanje vsekakor želijo vključiti zainteresirani predstavniki gasilskih društev, drugih prostovoljskih organizacij, lokalnih skupnosti ter strokovnjaki in poznavalci tega področja. Po končanem procesu se ta del(egacija) civilne družbe »razpusti« in se kadar koli lahko spet aktivira.

Takšna in podobna orodja odpirajo dvosmerno komunikacijo med politiki in državljani. Ljudje so danes na ulici prav zaradi popolne ignorance političnih elit, ki v državljanih vidijo le volilce, ki se v času med volitvami ne smejo vtikati v njihove odločitve.

Profesor Robert Reich iz Kalifornijske univerze pravi, da »interaktivna demokracija odvzame politično moč tistim, ki jo naskrivaj in zahrbtno kupujejo, ter jo ponovno vrača volilcem.«

Volitve in referendumi

Seveda moramo še vedno ohraniti volitve in referendume, kajti o nekaterih zadevah, se morajo odločati vsi državljani.

Lahko bi na primer vsako leto določili en fiksni datum, ki bi bil rezerviran za: volitve (predsedniške, parlamentarne, lokalne, v državni svet - ki so tisto leto »na vrsti« ali pa so predčasne), referendume, za odločanje o odpoklicu voljenih politikov, za lokalne referendume in za vse druge odločitve, ki zahtevajo odločanje vseh državljanov. Če bi imeli državljani pred sabo deset listkov, bi jih pač imeli.

Vsi našteti predlogi so poceni in hitro uresničljivi. Torej?

***

Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.