Upoštevanje neveljavne glasovnice in obdavčitev cerkve

Stranke bi morali prisiliti, da s svojimi dejanji zainteresirajo volivce za udeležbo na volitvah.

Objavljeno
24. december 2012 09.59
PREDSEDNISKE VOLITVE
Tomaž Bobič
Tomaž Bobič

1. Kvorum 75-odstotne udeležbe na volitvah ali da tudi neveljavna glasovnica šteje: Če je udeležba na volitvah nižja od 75 odstotkov, se procentualno zmanjša število poslancev v državnem zboru ali pa da neveljavna oz. neopredeljena glasovnica tudi šteje, kar bi posledično predstavljalo zmanjšanje števila poslanskih sedežev.

V pogojih tržne ekonomije se moramo presneto vsi truditi za svoje preživetje in obstoj. Zakaj se ne bi tudi stranke? S svojimi aferami in spletkami odganjajo ljudi, ki bi lahko konkretno pomagali pri izhodu iz trenutne situacije, pa si nočejo umazati imena in časti z vstopom v trenutno politično elito. Velik del volilnega telesa tako postaja apatičen in nekonstruktiven. Pasivnost pa vidimo kam nas je pripeljala. Zakaj ne bi veljal tudi neoddani glas volivca? Tudi če na volitvah oddaš neveljavno glasovnico, ta ne pomeni nič. Štejejo samo opredeljene glasovnice. Na zadnjih predsedniških volitvah je bilo oddanih kar nekaj več neveljavnih glasovnic, ki so izražale nezadovoljstvo s stanjem v družbi. Vendar na to kmalu vsi skupaj pozabimo. In karavana gre naprej. Če ne greš na volitve, ti potem kmalu oporekajo, pa kaj se pritožuješ, saj še volit nisi šel. Imel si možnost in bi izbral kaj drugega. Tako nas nekako silijo, da odhajamo na volišča in izberemo najmanjše zlo med ponujenim, ki pa nas tako ali tako kaj kmalu razočara in prevara na celi črti. S kvorumom ali upoštevanjem neveljavnih glasovnic bi prisilili stranke, da bi na svoje liste privabili in uvrstili sposobne in kredibilne ljudi, ki so vredni našega zaupanja. Sedaj so v strankah v glavnem smo ljudje, ki so lojalni in gledajo le na ozke strankarske interese, kimavci, ki kar tekmujejo kdo bo bolj ugajal svojemu šefu. Ko sem bil mlajši, sem mislil, da v parlamentu in vladi sedijo same glave, ki so smetana naroda. Danes pa vidimo, da so v institucijah, ki bi morale delati in služiti ljudstvu v glavnem diletanti in prevaranti, ki gledajo le na svoj lasten interes. Je že res, da je naša državljanska dolžnost udeleževati se volitev, ampak ponuditi nam je treba nekaj, kar bomo lahko razumsko in odločno izbrali.

Z mojimi predlogi, ki bi jih bilo potrebno razviti in dodelati, bi bile stranke prisiljene, da s svojimi dejanji zainteresirajo volivce, da se udeležijo volitev, ki bi posledično tudi zapolnile državni zbor. Dejstvo pa je tudi, da je parlament z 90-imi poslanci predimenzioniran za dvomilijonsko državo!

2. Obdavčitev cerkve: Zakaj bi bila cerkev neobdavčena? Ali se nismo zavzemali za družbo brez privilegijev? Sam delam v družbi, ki se ukvarja z upravljanjem večstanovanjskih stavb. Država nalaga etažnim lastnikom, oz. MORA to za njih storiti upravnik, da morajo prijaviti dohodek od oddajanja skupnih prostorov. Pri vsem tem je največja ironija, da gre to ponavadi za 30, 40 evrov na stanovanje. Si sploh kdo predstavlja koliko dela, energije in časa je potrebno, da se pridobijo davčne številke VSEH etažnih lastnikov, ki so potrebne za prijavo takega prihodka. In to za nek drobiž, ki ga ljudje sploh ne dobijo in se porabi za vzdrževanje skupnih prostorov. Po drugi strani pa cerkev prosto obrača ogromna sredstva, država pa sploh ne ve koliko je tega in nič nima od tega.

***

Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.