Tiskane izdaje
Groteska - lit.delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje
Nedvomno je zgodovina veda, s pomočjo katere lahko dobimo zelo natančno percepcijo o trenutnem dogajanju in zmožnost predvidevanja dogodkov, ki bi lahko sledili. Ponuja nam natančen vpogled v dogajanje družbe in posameznika, ki skozi vzpone in padce kreira svoj obstoj. Trenutno se nahajamo v obdobju globokega padca. Padec ali kriza je sestavni del življenja posameznika in posledično družbe, je obdobje katarze, obdobje čiščenja, samorefleksije in kot takšna nujen element bivanja. Ta trenutek se nahajamo v zaključni fazi krize, ki je hkrati najpomembnejša. Gre za obdobje groteske! Grotesko z literarnega vidika in njena različna pola sta zanimivo opisala Bahtin in Kayser, zato se tu v podrobno analizo ne bom spuščal. To, kar se ta trenutek dogaja v Sloveniji in prav tako v celotnem svetu, ni nič drugega kot grozljiv prikaz resničnosti, ki je v svoji razgaljeni biti tako mučna, da postane smešna, grozljivo smešna. Aktualne dogodke na slovenskem političnem prizorišču lahko nedvomno najbolje prikažemo skozi odličen skeč legendarnih Monthy Python Upper class twit of the year. Ali je drugod po svetu kaj dugače? Nikakor! Groteska nas spremlja na vsakem koraku. Medtem ko zahodne velesile enako kot križarji v preteklosti s pomočjo orožja širijo mir, Kitajska po drugi strani s suženjstvom in posmehom do okoljskih meril danes velja za eno izmed najbolj naprednih sil. V svojem bizarnem odnosu do okolja ji družbo delajo praktično vse večje velesile in korporacije. Bankirji in z njimi največje banke, ki so med glavnimi krivci za današnjo finančno krizo, nam sedaj narekujejo ekonomsko politiko. Izrael rešuje problem Palestincev in tudi probleme v ostali regiji tako bizarno, da ne bi bili presenečeni, če bi v prihodnosti kot podlago pri njihovem uničevanju uporabljal Wagnerjevo Valkiro. RKC se enako kot pred 2. svetovno vojno raje masti s podpiranjem vulgarnega kapitalizma ter materializma in v isti sapi zagovarja Kristusova načela. Seveda v tem pogledu ni osamljena, saj ji tudi druge večje verske institucije zvesto sledijo s kršenjem svojih osnovnih načel. V bistvu s svojimi dejanji le še potrjujejo tezo, da je vera danes le še politika! Korporacije s pomočjo podkupljenih vlad dobesedno plenijo naravne vire. Plenjenje je tu pomensko zelo blag izraz. Genski inženiring ter farmacija hodita z roko v roki s korporacijskim kapitalom, da sploh ne omenjam energetskega lobija. Skesanci, ki nam vedno bolj podrobno opisujejo delovanje teh finančnih mastodonov, spravijo v zadrego še največje skeptike. Preprosto neverjetno, a resnično! Teptanje osnovnih načel humanizma je danes nekaj najbolj običajnega, celo sprejemljivega, mogoče celo nujnega (??). Pokojni Steve Jobs velja za vizionarja, medtem ko so njegove izdelke izdelovali sužnji. Ko na Zahodu povprašamo po Tesli, se večina spomni le glasbene rock skupine. Julian Assange velja za mesijo novega medija, medtem ko je dejanski učinek Wikileaksa konkretna destabilizacija Bližnjega vzhoda. O bankah, ki bi resnično zatresle finančne oligarhe, pa do danes še vedno niti besede. Je že kdo pomislil, da je Wikileaks le »Trojanski konj«?
No, pa saj ta dejstva večinoma že vsi poznamo, ker jih tudi dejansko vidimo, občutimo. Pred očmi se nam odvija bizarna groteska svetovnega vsakdanja. Ta groteska je tako očitna, da je postala smešna, zlovešče smešna. In ravno ta zlovešči smeh, ki se nam poraja, ta občutek, da bolj bizarno več ne more biti, lahko za katarzo pomeni hud udarec. V tem trenutku si namreč marsikdo predstavlja, da je očiščenje le še vprašanje časa, oziroma na dosegu roke; kakšna zmota! To mišljenje, ta zlovešči bizarni smeh olajšanja, pomeni hudo podcenjevanje glavnih akterjev in posledično nezmožnost očiščenja. Zgodovinsko gledano se namreč vedno ujamemo v eno in isto čustveno zanko: nasilje in na koncu vojno! Vprašajte se, kdo je med drugim v času pred 1939 podpiral fašizem in nacizem? Marsikaj bi bilo danes drugače, če ne bi izbruhnila 2. svetovna vojna, ki je pripomogla, da so se finančni oligarhi in njihove klike preprosto, brez vseh težav, potuhnili v davčne oaze in po koncu zopet razpredli lovke ter brezskrbno zaživeli v svoji dekadenci. In to je vedno zadnja karta te grozne amoralne kapitalske klike: ultimativen spin vojne!
Morda moje trditve zvenijo paranoične in zgrešene, vendar sem prepričan, da bodo te klike storile vse, da se ohranijo pri življenju, kajti miren prehod skozi krizo pomeni njihovo dokončno smrt. Sploh pa že sámo dejstvo, da smo prišli v skoraj identičen čas kot pred 80 leti, dokazuje, da se katarza, ki bi se morala zgoditi z zlomom borze leta 1929, preprosto ni zgodila. Morda se je ironično zgodila le Nemcem, kot je zadnjič v oddajo Pogledi Slovenije omenil spoštovani g. Čander. Ljudje in družba smo skozi grotesko, ki se sedaj odvija, do potankosti spoznali interese teh oligarhov in jih tudi konkretno obsodili. Vendar to ne bo dovolj, sedaj prihaja odločilen trenutek, ko bo potrebno ohraniti trezno glavo in dosledno umiriti čustva. Potrebno se bo izogniti provokacijam, nasilju in posledično vojni. Potrebno se bo ustaviti in dobro premisliti! Najhujšo grožnjo svetu ta trenutek vsekakor predstavlja interesni konflikt svetovnih velesil/korporacij na Bližnjem vzhodu in na splošno v Afriki, ki bi bil podprt z močno čustveno nabito religiozno vsebino. Da, dobro ste slišali, religiozna vsebina vedno znova in znova aktivira čustva, ki zameglijo razsodnost. Zanima me, kdaj bo prišlo do srečanja vodij dveh največjih svetovnih religij, kjer bi se oba javno zavzela za popoln umik od nasilja ter od politke in to sporočilo prenesla tudi na svoje vernike? Če bi me pri zgornjih mislih označili za paranoika, pa bi me pri slednji lahko označili za utopista. Kako groteskno! Zlovešče groteskno, mar ne?
Pa se vrnimo v Slovenijo: zeleni raj pod Alpami. Kaj nam ponujajo današnje alternative kot protiutež obstoječi politiki in njenim kapitalskim oligarhom, kakšne so njihove rešitve iz te globoke krize, ki nas objema? Z žalostjo ugotavljam, da večinoma le nove ideologije, nove politične sisteme in bolj malo konkretne pragmatične programe. Kako zelo naivno! Prodajajo nam pravljice, da je vsega kriv denar in kapitalistični sistem, kar bi čez čas lahko pomenilo tudi, da bomo za umor na koncu okrivili revolver in ne storilca. Skozi zgodovinski pogled nam bi bilo že lahko jasno, da menjava sistema in prestavljanje problema na nežive tvorbe nikoli ne prinese željenega rezultata, kajti s tem se ne lotimo zdravljenja glavnega vzroka vseh teh anomalij, temveč agonijo zopet prestavljamo na prihodnost. Razumeti bo potrebno, da je glavni vzrok in krivec nedvomno ČLOVEK!
Ponuja se nam na primer socializem, demokratični socializem. Kaj pa je socializem? Je to sistem? Ne! To je nivo družbene zavesti, je dojemanje stvarnosti in odnos do soljudi, ki se rodi v sistemu z visokimi etično moralnimi načeli, ki so podprti z odličnim vzgojno-izobraževalnim sistemom. Socializem je lahko le posledica humanistično orientirane družbe, ni pa sistem. Kot poizkus sistema je propadel, ker je družba premalo zrela, da bi ga sploh dojela! Ali ni o tem govoril že Marx? Enako velja tudi za idejo neposredne demokracije. Dejstvo je, da še osnovnih demokratičnih orodij, ki so nam že sedaj na voljo ne znamo izkoristiti, kako nam bodo potem koristila nova. Preprosto za te ideje, kot družba, še nismo dovolj zreli. Zanimivo razmišljanje na to temo nam poda dr. Cene Gostinčar v članku Samoupravljanje 2.0. V njem omeni tudi idejo obveznih volitev, s katero se popolnoma stinjam, kajti to je prvi korak, do aktiviranja državljanov. Poleg tega je zanimivo, da se vedno radi pogovarjamo o pravicah, o dolžnostih, ki izhajajo iz teh pravic pa hitro radi pozabimo. Dober primer je pravica do otroka, ali iz nje izhaja tudi odgovornost? Nedvomno in predvsem odgovornost! Večino teh utopičnih idej, bi lahko opisal z logično analizo naslednjega stavka: »Iz muhe narediti slona«. Se pravi, da če si želimo slona, najprej potrebujemo muho. In tu je problem ideologov in utopistov; prepričujejo nas, da lahko že takoj dobimo slona. Kako huda napaka! Vsakomur, ki se spozna na delovanje sistemov, je jasno, da spremembe iz enega v drug sistem potekajo postopoma in ponavadi po naravnem ciklu, ki je sledeč: Analiza obstoječega stanja, ki ji sledi odprava anomalij obstoječega stanja in priprava starega stanja na prehod v novo stanje, nato pa realizacija in kontrola novega stanja. To je čisto naraven proces, ki zahteva vztrajnost, dolgoročno strategijo ter kvaliteten nadzor, predvsem pa aktivno prebivalstvo, ki je podvrženo visokim etično moralnim standardom. Saj ne, da so vse te ideje slabe, nasprotno, so dobre, vendar je pogoj za njihovo realizacijo zrela družba, družba, ki se je očistila, družba, ki je doživela katarzo, družba, ki je preživela GROTESKO! Ali smo dovolj zreli? Osebno menim, da ta trenutek še zdaleč ne, zato bomo potrebovali najprej stranke, ki nas bodo tja tudi pripeljale. Stranke, ki bodo zamenjale ideologije za konkretne programe, ki bodo radikalno reformirale vzgojno izobraževalni sistem (kar srhljivo, kako malo polemik je na to temo), ki bodo upoštevale koncept »zelenega preboja«, ki bodo dovolj pogumne, da se bodo uprle kapitalskim oligarhom in korporacijam. Stranke, ki se bodo zavedle, da nas je samo dva milijona in zato predstavljamo neverjetno fleksibilen sistem, ki bi s pogumnimi praktičnimi rešitvami postal vrhunska znanstveno ekološka cona. In mogoče bo Guardianov članek v črtici Bilo je nekoč v Sloveniji postal resničnost!
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.
Objavljena besedila niso lektorirana.
