Tiskane izdaje
Človeška družba je ogromen organizem, ki živi na osnovi pridobivanja in izkoriščanja življenjskih potrebščin s pomočjo usklajenega delovanja med njegovimi sestavnimi deli. Usklajeno delovanje omogoča prenos informacij med ljudmi, predvsem pa vodenje, ki je večinoma hierarhično urejeno. Kritični pojavi, kakor je recimo sedanje ekonomsko upadanje, so lahko posledica upadanja naravnih zalog ali pa tudi napak pri delovanju oziroma vodenju družbe. Glede na to, da se v zadnjih nekaj letih narava pri nas ni bistveno spremenila, je sedanje kritično stanje očitno posledica neustreznega vodenja.
V zadnjih tisočletjih razvoja človeške družbe se je izoblikovalo nekaj osnovnih načel sožitja, ki na osnovi učinkovitega komuniciranja med ljudmi omogočajo kolikor toliko stabilno delovanje družbe. Na različnih koncih sveta je človeška družba ta načela različno poimenovala, pri nas pa so bile bistvene osnove podane že v desetih božjih zapovedih. Zgodovina nas uči, da je kršenje osnovnih načel sožitja pri vodenju že mnogokrat pripeljalo do kritičnih pojavov in tudi do zlomov različnih civilizacij, zato je smiselno preveriti, kako je z upoštevanjem osnovnih načel sožitja pri vodenju naše države. Če upoštevamo poleg ureditve naše družbe še pozitivne izkušnje nekaterih od nas bolj oddaljenih civilizacij, lahko osnovna načela družbenega sožitja v grobem opišemo z naslednjim seznamom:
1) Spoštuj domovino in njeno naravo: ne uničuj zemlje, vode, rastlinja in živih bitij!
2) Spoštuj svoje bližnje: upoštevaj njihovo mnenje, nazore in življenjske potrebe!
3) Upoštevaj etična merila in enakopravnost ljudi!
4) Sodeluj s svojim družbenim okoljem, spoštuj družbene sporazume oziroma navade in prispevaj k skupni blaginji!
5) Spoštuj delo: prizadevno delaj in s sadovi svojega dela preživljaj svojo družino!
6) Spoštuj znanje: upoštevaj, pridobivaj in ustvarjaj ga na vseh področjih svojega delovanja!
7) Ne pretiravaj niti v kopičenju niti v trošenju dobrin!
8) Ne želi svojega bližnjega blaga!
9) Ne kradi!
10) Ne laži!
Ta načela so nam posredovana že v otroštvu, z njimi živimo in se pogosto niti ne zavedamo kako zelo vplivajo na naše delovanje v vsakdanjem življenju. Razvoj prava je ta osnovna načela uzakonil in razširil praktično na vsa področja delovanja naše družbe, zato se zdi njihovo omenjanje na prvi pogled nepotrebno. Vsem pa nam je verjetno jasno, da družba, v kateri vodstvo oziroma vlada ne upošteva osnovnih načel in ne skrbi, da bi se kolikor je le mogoče uveljavljala, ne more biti stabilna. Vzrok za nestabilnost je v tem, da neupoštevanje osnovnih načel sožitja vodi do rušenja vezi, ki držijo družbeno omrežje skupaj. Kratek pregled stanja pri nas nam hitro pokaže, kako nazorno nam lahko osnovna načela, morda celo bolj kakor celotno pravo, pokažejo na nekatere osnovne vzroke za trenutne krizne pojave. S tem namenom si oglejmo nekaj značilnih napak, razloge zanje pa lahko domisli vsak posameznik med nami na osnovi informacij iz dnevnih občil.
Začnimo kar pri prvem načelu in se vprašajmo ali res skrbimo za naravo tako, kakor bi bilo potrebno? Kaj pomenijo pomori skoraj polovice čebeljih družin v Sloveniji, ki jih je povzročilo sporno ministrovo dovoljenje o uporabi pesticidov? Manj očiten, toda dosti bolj nevaren, je problem z uporabo gensko spremenjenih rastlin zaradi možnega vpliva na zdravje ljudi in katastrofalnih posledic za populacijo, od zmanjšanja plodnosti do drugih morda manj izstopajočih defektov. Ali nam je res treba rezati vejo, na kateri sedimo, samo zaradi omogočanja dobička nekaterim multinacionalkam?
Poglejmo še kako je z upoštevanjem drugega načela. Ali so se naši vladajoči sposobni pogovarjati med seboj tako, da bi upoštevali mnenje ostalih soudeleženih in prišli do pametnega sodelovanja? Poslušajte njihove govore na televiziji in takoj boste našli ustrezni odgovor. In kako je z upoštevanjem mnenja ljudi, ki demonstrirajo na ulicah? Ali se vlada sploh zmeni zanje? Kako pa je z življenjskimi potrebami? Ali so ukrepi pri zmanjševanju podpore za malice dijakov in študentov v skladu s tem načelom? In prerazporejanje sredstev pokojnin, ukinjanje podjetij ter metanje na cesto množice ljudi brez osnovnih možnosti za preživetje?
Kako pa je z upoštevanjem etičnih meril? Ali sodijo ljudje, ki jim je dokazano ponarejanje dokumentov, in tisti, ki zagovarjajo njihova dejanja, v državni zbor? Ali je etično sprejemljivo »ponujanje še ene možnosti« svojemu strankarskemu kolegu, ki mu je bilo dokazano izkoriščanje vodilnega položaja za svoje pridobitniške namene? Tu ne gre za zakone, temveč za etična načela! Spomnimo se še primera, ko je neka vodstvena skupina izigrala s prikrivanjem podatkov dobronamernost naše populacije, ki skuša s svojimi prispevki preko Unicefa pomagati stradajočim otrokom v drugih deželah. Ali sta uredila zadevo tedanji odgovorni predsednik države ali naša vlada, ki ji je predsedoval sedanji predsednik države? Oba sta bila javno pozvana, oba sta se z izgovori izvila. Kje je tu upoštevanje etičnih načel?
Pomislimo še, kako je z upoštevanjem družbenih sporazumov? Najbolj izstopajoč je družbeni sporazum o pokojninskem varstvu. Ali naša vlada, v kateri je, mimogrede, tudi stranka upokojencev, upošteva in zagotavlja njegovo izvajanje? Na mizi imam odločbo, ki je sicer brez podpisa, vendar pravnomočno ukinja polno pokojnino upokojencu z več kakor 45 leti priznane čiste delovne dobe. Edini razlog za to je, da je bil med vojno v izgnanstvu. Na pritožbo ne dobi niti odgovora, kaj šele, da bi se mu krivica popravila.
Kako pa je pri nas s spoštovanjem dela oziroma plačilom zanj? Ali koga iz vlade zanima, kaj menijo o tem odpuščeni delavci Vegrada? Ali so ti delavci obravnavani enako kakor bivši predsedniki republike? Ali naša vlada zagotavlja enakopravnost na tem področju?
Do najbolj izstopajočega neupoštevanja pa pridemo pri šestem načelu. Družbeni razvoj je pokazal, da je za uspešno opravljanje praktično vsakega dela v moderni družbi potrebno znanje. Zato hodi človek v šolo, opravlja izpite in dobi spričevalo. Kljub temu pa kandidatu za vodjo države ni potrebno nobeno spričevalo, ki bi kazalo nivo njegovega znanja in upoštevanja ustaljenih načel sožitja. Dovolj je, da zna primerno krojiti informacije. Kam pripelje ta osnovni problem demokracije, je pokazal vzpon cele vrste diktatorjev z vsemi katastrofalnimi posledicami. Za nameček samo še pomislimo ali so sedanji ukrepi naše vlade na področju šolstva usklajeni s pomenom znanja za družbo v krizi?
Poglejmo nato še kaj je naša država naredila na področju kopičenje premoženja. Namesto da bi neupravičeno kopičenje preprečila, ga je celo spodbudila. Ob misli na sankcioniranje neupravičenega polnjenja tajkunskih malh se lahko slehernik le nasmehne. Podobno je tudi s sankcioniranjem neupravičenih prevzemov podjetij? Kdo pa je odgovoren za to? Ob vsem tem se spomnimo še gradbenih baronov. Delavci iz njihovih podjetij so bili nemilostno zmetani na ceste, oni pa se bahajo s svojim nakradenim imetjem in trosijo laži o tem koliko so naredili za propadla podjetja.
No, vsevprek se laže tudi v Državnem zboru in v vladi: prvi pravi, da laže drugi; drugi pravi, da laže prvi; narod verjame obema! Kje so se že zgubili tisti podpisi? Kdo je zato odstopil in kdo pravi, da to ni problem? Kdo in čemu zagovarja ponarejevalca dokumentov ali spričeval? Komuniciranje je osnova sožitja v družbi. Laž, ali posredovanje neresnične informacije, uničuje osnovo komuniciranja, oziroma osnovne vezi družbe kot celote. Ali se naša vlada tega zaveda? Vsaj vodilnemu v njej bi moralo biti jasno načelo »Ne laži!« in poskrbeti bi moral, da bi ga vlada dosledno upoštevala.
Star slovenski pregovor pravi: »Riba smrdi pri glavi!« Dokler naša vlada in državni zbor ne bosta niti poskusila poskrbeti, da bi se najprej znotraj njiju, nato pa tudi v celotni družbi upoštevala osnovna načela sožitja, smo lahko zelo resno zaskrbljeni za našo prihodnost. Laž, kraja, ponarejanje, neupoštevanje dela in znanja vodijo v razsulo družbe - žal neizbežno!
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.
Objavljena besedila niso lektorirana.
