Zdaj ali nikoli

Spoštovani politiki in javni funkcionarji, zdaj imate zgodovinsko priložnost, da očistite svoje vrste in se rehabilitirate kot političen ceh.

Objavljeno
13. januar 2013 17.50
vidic komisija za preprečevanje korupcije
Amos Voron
Amos Voron

Kot prvo:

Moje ime je Amos Voron. Izjavljam, da nisem član nobene politične ali verske organizacije, tako zdaj kot nikoli poprej, ne simpatiziram z nobeno politično opcijo, ne sodelujem v ljudskih protestih, ne hodim na volitve, nisem na facebooku, ne tvitam in tega prispevka ne pišem po nareku, volji, v imenu ali pod vplivom koga drugega.

Kot drugo:

Sem državljan Republike Slovenije. Spoštujem njeno ustavo, njeno zakonodajo, redno plačujem davke. Nisem v sporu z nikomer, nikogar ne tožim in nihče ne toži mene, spoštujem dogovore, ki sem jih sam sklenil, in se po svojih najboljših močeh trudim, da spoštujem in izvajam dogovor med menoj in državo, ki v obliki pogodbe med menoj in državo v pravno-formalnem smislu sploh ne obstaja. Ne obstaja namreč dokument, ki bi govoril o mojih temeljnih državljanskih obveznostih in pravicah, ki bi ga jaz po lastni volji podpisal in ki bi ga lahko shranil v predal svoje mize. Imam odločbo davčne uprave, ki me zavezuje k plačevanju davkov, nimam pa temeljnega dokumenta, s katerim bi bilo izraženo moje strinjanje, da pristajam na vse to. Da se razume: ustava ni ta dokument. Jaz nimam nič z njo, sestavili in sprejeli so jo drugi.

28. člen ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) zelo lepo ponazori bistvo družbene pogodbe. Ta člen pravi sledeče: Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Naša dejanja se merijo v skladu z merili, ki jih vnaprej dogovorimo. Če za neko dejanje nimamo izdelanega kvalificiranega merila, potem je to dejanje prosto sleherne presoje o primernosti oz. neprimernosti, pa naj se to dejanje samo po sebi, v svoji naravi in v naši zdravo-razumski presoji, kaže kot še tako neprimerno.

Družba obstaja, dokler obstajajo določena pravila obnašanja in dokler ta pravila pripadniki družbe sprejemamo. Pravila bi lahko bila tudi drugačna, lahko bi se o kakšni stvari tudi drugače dogovorili. Pravzaprav bi se lahko o mnogih rečeh docela drugače dogovorili in bi bil to potem tudi docela drugačen svet. Ampak zaenkrat je dogovor takšen, kot je. In moja državljanska pokorščina, moja pripravljenost, da bom pokoren in priden državljan, ni kar tako, ni in ne sme biti nekaj samoumevnega.

Živeti v svetu, v katerem se nenehno nekaj Mora in se marsičesa Ne sme in je veliko Prepovedanega in še več Obveznega in Nujnega ali preprosto Nemogočega, je že samo po sebi na trenutke težko, toda ko ugotoviš, da obstajajo ljudje, ki živijo, kot da zanje družbena pogodba ne obstaja, potem je meni kot državljanu še težje. Kako naj jaz pri življenju ohranjam nekaj, kar najvišji zastopniki te družbe in njene družbene pogodbe s svojimi dejanji v nebo vpijoče kršijo, od kod naj še jemljem moč, da bom pravilno razumel 14. člen ustave, ki pravi vsi so pred zakonom enaki - sprašujem se kako, če pa moje oči vidijo in mi zdrava kmečka pamet govori, da temu ni tako? Zakaj? Zato ker do uveljavitve tega na papirju zajamčenega enakomočja sploh ne pride. Eklatantnih kršilcev zakonov, katerih imena bi znal zdaj našteti že vsak otrok z ulice, sploh ne znajo, zmorejo ali nočejo obsoditi. Sodna oblast, ta z ustavo zajamčeni steber oblasti, na katerega bi se kot državljan lahko naslonil in zanesel, da bo stal čvrsto in pokončno in odločno in neusmiljeno, ko bo to potrebno, ta jalov, neodločen, mencav steber, ki ga v kozji rog spravi vsak količkaj dober odvetnik, je postal neugledna podrtija, na katero nihče več resno ne računa.

Kot tretje:

Dne 7. januarja 2013 se je zgodil pomemben precedens. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v svojem Zaključnem poročilu o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank ugotovila sledeče:

1. Zavezanec Zoran Janković (PS) je sistematično in večkratno kršil zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji in o spremembah/povečanju finančnih sredstev na bančnih računih. Komisija ugotavlja, da so določena dejanja tega zavezanca obremenjena s korupcijskimi tveganji, tveganji za nedovoljeno lobiranje, nasprotje interesov v najširšem smislu in sumi zlorabe položaja.

2. Zavezanec Ivan Janez Janša (SDS) je večkratno kršil zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Komisija ugotavlja, da so določena dejanja tega zavezanca obremenjena z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja.

Po objavi poročila se je zgodilo že tolikokrat videno: poskusi diskreditacije komisije, dvomi v pravilnost poročila, dvomi v pravilnost izvedbe postopkov protikorupcijskega nadzora, poskusi zmanjševanja teže ugotovitev poročila, češ, saj gre zgolj za prekrške, ali: poročilo ničesar ne dokazuje.
Je poročilo netočno, neresnično, zmotno?

A kje bi to lahko bilo? Na katerih mestih? Mogoče v alineji, ki pravi, da je komisija dne 14. junija 2012 z zavezancem Zoranom Jankovićem opravila razgovor, v katerem ga je soočila z ugotovljenimi neskladji in pozvala k dodatnim pojasnilom? To je preverljivo, saj je bil razgovor evidentiran in zavarovan v obliki tonskega in avdio posnetka. Se je komisija morda zmotila, ko navaja, da zavezanec leta 2006 ni poročal o spremembah denarnih sredstev na banki v višini 167.983,57 evra, je na tem mestu morda naredila napačno valutno konverzijo iz tedanjih tolarjev v evrsko valuto? Ali se je nato še štirikrat zmotila, ko navaja neprijavljene zneske za leta 2007, 2008, 2009 in 2010? Je mogoče neresničen odgovor zavezanca, ki pravi: »Glede sprememb enostavno ne vem povedat. Nisem čutil potrebe, ker se premoženje ni spremenilo.«

Če je ta izjava neresnična in je zavezanec, nasprotno, čutil potrebo, da bi izvedel dolžno prijavo, kje je potemtakem ta prijava, kje se skriva? Je mogoče neresnična navedba komisije, da je zavezanec v nadzorovanem obdobju za financiranje svojih življenskih stroškov porabil enajstkrat več, kot je znašala njegova funkcionarska plača in komisije ni prepričal, da obstaja neodvisen in transparenten dodaten vir premoženja? Je neresnično, dvomljivo, sporno, če komisija ugotovi, da obstaja tesna časovna povezanost med doseganjem limita na TRR zavezanca, odhodki podjetja Grep d.o.o., ki posluje z MOL, in prihodki na osebni TRR zavezanca? Mar komisija napačno povzema izjave zavezanca, ko le-ta na vprašanje, na kakšen način pride do denarja, ko mu ga zmanjka, da ne more kriti niti osnovnih življenskih stroškov, odgovori: »Ko rabim denar, pokličem, pa rečem, dragi moj sine, je čas, da kaj vrneš atu ...«? In ko komisija zavezanca sooči s podatki o verižnih transakcijah med podjetji, ki pripadajo ožjemu družinskemu krogu in vplivnemu krogu družinskega podjetja Electa, le-ta izjavi, da ga ne zanima, kako podjetja iz skupine Electa pridobijo sredstva, da mu jih nakažejo. Je tu mogoče kaj napačno interpretiranega?

Se je enako motila pri drugem zavezancu, gospodu Ivanu Janezu Janši, ko navaja, da v zakonskem roku ni prijavil nakupa trisobnega stanovanja v Ljubljani, ki ga je pridobil leta 2005 in bi ga po 37. členu ZPKor moral komisiji prijaviti najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2005 in je to storil šele 15. oktobra 2007? Je mar napačna trditev komisije, da je zavezanec v prijavi komisiji navedel neresnično vrednost osebnega vozila - 14.500 evrov, vozilo pa je bilo kupljeno za 46.000 evrov? Je zavezanec morda razkril zakonit vir premoženja, s katerim je v letih 2008 do 2011 plačal tri sodne takse v višini 19.852 evrov? Le kje so se izgubila dokazila o izvoru 33.000 evrov gotovine, ki so prispela na zavezančev račun dne 30. marca 2005? Si komisija izmišljuje, potvarja dejstva ali si napačno razlaga to, da pologa tega zneska na tekoči račun zavezanec ni poročal komisiji, kot bi v skladu z ZPKor moral?

Je komisija od geodetske uprave Republike Slovenije in davčnega urada Nova Gorica prejela napačno oceno dejanske vrednosti nepremičnine v Trenti, v lasti zavezanca Ivana Janeza Janše, ki jo je slednji prodal podjetju Eurogradnje, d.d. po ceni, ki je desetkrat višja od realne? Kaj bi lahko bilo zmotno v navedbi, da je bil končni kupec te nepremičnine podjetje Imos, d.d., ki je v času mandata vlade pod vodstvom Ivana Janeza Janše prejelo od države več kot 69 milijonov evrov izplačil in da je to isto podjetje zavezancu tudi prodalo stanovanje v Ljubljani, in sicer po tistem, ko je zavezancu uspelo izvesti prodajo svoje nepremičnine s faktorjem 10?

So navedbe komisije morebiti napačne tudi pri ostalih zavezancih (Karlu Viktorju Erjavcu, Ljudmili Novak, Borutu Pahorju, Gregorju Virantu in Radovanu Žerjavu), pri katerih ni odkrila kršitev, pa bi jih morala?
Prosim, pojasnite mi, kje so napačne, netočne ali zmotne navedbe. Katera dejstva ne držijo? Katere številke so neresnične? Kateri datumi niso pravi?

Tisti, ki trdijo, da poročilo ničesar ne dokazuje, imajo v celoti prav. Tako je. Poročilo ničesar ne dokazuje. Komisija ni sodišče, njen postopek izvajanja nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarja ni dokazovalni postopek v kazensko-pravnem procesu. Kajti dokazno breme pri nadzoru nad premoženjskim stanjem zavezanca je na zavezancu samem. Zavezančeva dolžnost je, da prevzame breme dokazovanja nase in da se potrudi, da bo pri dokazovanju, da je z izvorom njegovega premoženja vse v redu, uspešen. Komur v dokazovalnem postopku pred komisijo za preprečevanje korupcije ne uspe, potem neizpodbitno velja, da zavezanec ni dokazal, da ni koruptiven. Za takšnega zavezanca enako neizpodbitno velja, da lahko vsak državljan upravičeno dvomi v njegovo osebno in javno integriteto, saj obstaja utemeljen sum, da je koruptiven.

Potrebno je razumeti, da tukaj ni pomembno, ali se je zavezancu Zoranu Jankoviću »zdelo potrebno«, da komisiji poroča o spremembi svojega premoženjskega stanja, in prav tako ni pomembno, ali je zavezanec Ivan Janez Janša založil položnico, s katero bi lahko nekaj dokazal, niti ali je ta položnica sploh kdaj obstajala. Še manj šteje podpora strankarskih kolegov, svetnikov in ostalih podpornikov stranke. In četudi bi vsa Slovenija simpatizirala z njima, bi zavoljo tega sum, da sta koruptivna, ne bil nič manjši. Poznam človeka, ki je moral pred leti plačati kazen, ker inšpektorju pred trgovino, v kateri je izvršil nakup za pet evrov, ni uspel pokazati računa, ki ga je pred tem odvrgel. In poznam predsednika države, ki je odstopil s položaja, potem ko ni znal opraviti s sumom, da je ta položaj zlorabil za pridobitev osebne koristi.

In nenazadnje: tako kakor za obtoženca v kazenskem postopku velja, da velja za nedolžnega, dokler se mu de iure ne dokaže nasprotno, tako nas tukaj ne sme zanimati, kaj sta zavezanca, ki sta bila seznanjena z zakonom, ki nalaga obvezo dokazovanja nanju in jima je v dokazovanem postopku spodletelo, de facto storila. Komu je sploh še mar za resnico.

Kot zadnje:

Igre je konec. Oba, ki sta to igro izgubila, morata oditi. Iskreno mi je žal, da je tako, saj bi bilo za vse nas bolje, če bi bile ugotovitve komisije drugačne, ampak dogovor je dogovor in dogovor je treba spoštovati. Rad bi videl, da bi s političnega prizorišča odšla na edini pravi način: z opravičilom vsem nam, državljanom, ker v dogovorjenem času, na dogovorjenem mestu in v skladu z dogovorjenimi pravili igre nista znala opraviti s sumom lastne koruptivnosti. To bi bilo častno, bojevniško, samurajsko, pogumno, moško, če želite. Ampak to zmorejo samo veliki ljudje, takšni, ki imajo tisto, česar ta dva nista uspela dokazati, da imata: osebno integriteto.

Zahtevam, da javni funkcionar Zoran Janović odide iz politike in javnega udejstvovanja in da se vanjo nikoli več ne vrne.

Zahtevam, da javni funkcionar Ivan Janez Janša odide iz politike in javnega udejstvovanja in da se vanjo nikoli več ne vrne.

Vas, spoštovani predsednik Republike Slovenije, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsednik državnega zbora, spoštovani ustavni sodniki, spoštovano računsko sodišče, spoštovani ministri, spoštovani predsedniki parlamentarnih strank, spoštovane stranke in vaši strankarski podporniki, spoštovani evropski poslanci in spoštovani javni funkcionarji, pa zelo prijazno pozivam, da brez oklevanja jasno in odločno podprete poročilo Komisije za preprečevanje korupcije. Samo to in nič drugega ne želim slišati od vas. Vsem tistim med vami, ki bi lahko v enakem postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije imeli podobne težave pri dokazovanju osebnega premoženjskega stanja kot sta jih izpričala prej omenjena in izpostavljena funkcionarja, pa predlagam, da odidete sami in da enako svetujete vsem tistim javnim funkcionarjem v vaši bližini ali vašem vplivnem dosegu, za katere sumite, da bi lahko imeli podobne težave.

Zdaj imate zgodovinsko priložnost, da očistite svoje vrste in da se rehabilitirate, kot političen ceh, ki ga morebiti že jutri ne bo več, vsaj ne v takšni obliki, kot ga poznamo. Kajti če tega ne boste storili vi, potem bo to namesto vas moralo storiti ljudstvo. In takrat tudi sam ne bom več tako spoštljiv, milosten in prijazen in bom zahteval tisto, česar si nihče od vas ne želi: radikalno spremembo družbene pogodbe.

***

Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.

Objavljena besedila niso lektorirana.