Revolt in alternative: Predlogi so šele začetek

Utrujena in jezna Slovenija je več kot očitno že(l)jna novih idej, obrazov, pristopov.

Objavljeno
10. januar 2013 18.33
Posodobljeno
11. januar 2013 08.00
bsa protesti
Boštjan Videmšek, Andrej Miholič, zunanja politika
Boštjan Videmšek, Andrej Miholič, zunanja politika

Ljubljana – Pred mesecem dni smo sprožili projekt Revolt in alternative: Ideje za boljši jutri, s katerim smo kot medij hoteli prevzeti vlogo aktivnega državljana.

Odziv na našo pobudo je presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja. Usulo se je z vseh strani. Utrujena in jezna Slovenija je več kot očitno že(l)jna novih idej, obrazov, pristopov.

Druga vseslovenska vstaja bo danes potekala v politično veliko bolj zapletenih, tako rekoč izrednih razmerah. Končno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki dva najmočnejša politika v državi obtožuje grehov, zaradi katerih bi se politični stolčki majali tudi v precej manj demokratičnih družbah od slovenske, in cenena demagogija, ki jo za branjenje svojih malikov uporabljata oba pola politične elite, obe strani evrskega kovanca torej, sta potrdila tezo, da so smiselni (in potencialno uspešni) le tisti protesti, ki nastopajo proti celotni politični strukturi in vnaprej brezpogojno izključujejo politično favoriziranje.

Živimo namreč v državi, kjer je večina ljudi še včeraj živela predobro, da bi se že danes lahko zavedala, kako hudo bo jutri in kako zares se nam mudi pri iskanju odgovorov na ključna politična, ekonomska in družbena vprašanja prihodnosti.

Maske padajo. Kokon izginja. Pri tem nastaja skoraj neskončno velik manevrski prostor za artikulacijo prihodnosti, ki ga že od prvih protestov poskušajo agresivno zasesti podaniki starih političnih elit in javni glasniki njihovih interesov ter resnic. V boju za zasedbo prostora svobode in artikulacije prihodnosti imajo stare elite, oklepajoče se svojih »večnih« privilegijev – tudi s pomočjo sindikatov –, veliko logistično prednost, kar Slovenijo sili v medgeneracijski spopad. Ker kot medij poskušamo prevzeti vlogo aktivnega državljana, kar počne veliko najuglednejših svetovnih časnikov, denimo britanski Guardian, smo se odločili, da jim pri tem pošteno ponagajamo. Zato smo časopisni in medmrežni prostor v veliki meri namenili novim, mladim, svežim, neobremenjenim, nepovezanim glasovom, ki intenzivno in etično razmišljajo o naši sedanjosti in s tem tudi prihodnosti.

Pri določanju pravil za sodelovanje v projektu Revolt in alternative: Ideje za boljši jutri, ki sicer deluje kot odprta forma, smo vnaprej izločili vse morebitne pisce, ki so kdaj sodelovali v aktivnem političnem življenju ali so bili (in so še vedno) povezani z oglaševalskimi in lobističnimi krogi, ključnimi ustvarjalci slovenskega javnega mnenja v zadnjih dveh desetletjih ter sokrivci za stanje v državi. Projektna ekipa spoštuje temeljno pravilo in vnaprej (brez milosti) izključuje vsakršen sovražni govor ali besedila, ki zgolj komentirajo razmere v državi. Tudi zato pri objavljenih besedilih nismo omogočili spletnega komentiranja, ki je – slovenski unikum – velikokrat polno (ne)prikrite fašistoidnosti in odkritega političnega agitiranja. Iščemo konkretnost in korektnost. In kako osvežujoče ter navdihujoče je, ko javno besedo za nekaj trenutkov iz rok starih, že davno preživetih, puhlih, self-copy-paste indoktriniranih oblikovalcev javnega mnenja prevzamejo mladi in razmišljujoči ljudje!

To so ljudje, ki se zavedajo, da so za preživetje (čim bolj neposredno delujoče) demokratične družbe ključni ohranitev socialne države, močno javno šolstvo in zdravstvo, medgeneracijska solidarnost, preseganje ideoloških razlik iz polpretekle zgodovine ter etična drža. Kjer koli in kadar koli. Vljudno vabljeni k našemu skupnemu projektu! Projektu, ki se v resnici šele ogreva.

Seveda pa bo za to, da bi ta forum in podobne pobude dosegli svoj namen, treba narediti korak naprej. Pisanje in objavljanje prispevkov s predlogi za boljšo prihodnost ne smeta postati potuha za izogibanje konkretnejšim dejanjem, ki lahko edina pripeljejo do resničnih sprememb. Zrevoltirano civilnodružbeno gibanje se bo moralo (čim prej) povezati in predvsem postaviti jasne politične cilje. Mnoge izmed njih je mogoče izluščiti iz že prispelih in objavljenih prispevkov: sistem (bolj) neposredne demokracije, v katerem vloga volivcev ne bo več omejena zgolj na obredno obiskovanje volišč na štiri leta; zamejitev partitokracije, sistema, ki omogoča vladavino istih ljudi že več kot dve desetletji in preprečuje vstop svežih obrazov in predvsem idej v politiko; prelom s predatorskim tipom kapitalizma, ki ga je za svojega vzel celotni spekter slovenske politike; ohranitev socialne države, z zavedanjem, da tudi ta nujno potrebuje popravke ...

Delo kot medij v tem procesu ne more igrati osrednje vloge, lahko pa aktivnim predstavnikom civilne družbe, ki so pripravljeni pogumno zakorakati na to pot, v skladu s svojo odgovornostjo in poslanstvom ponudi podporo. In to smo tudi pripravljeni storiti. Za boljšo skupno prihodnost.